Pub Date : 2019-06-30DOI: 10.33179/BSV.99.SVI.11.SMC.21.1.6
Viktor Potočnik, Slovenian Armed Forces
{"title":"AIRBORNE CAPABILITIES AND SLOVENIAN ARMED FORCES","authors":"Viktor Potočnik, Slovenian Armed Forces","doi":"10.33179/BSV.99.SVI.11.SMC.21.1.6","DOIUrl":"https://doi.org/10.33179/BSV.99.SVI.11.SMC.21.1.6","url":null,"abstract":"","PeriodicalId":312853,"journal":{"name":"CONTEMPORARY MILITARY CHALLENGES","volume":"197 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2019-06-30","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"133718674","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2019-06-30DOI: 10.33179/BSV.99.SVI.11.CMC.21.1.0
Liliana Brožič, Slovenian Armed Forces
{"title":"UVODNIK VOJAŠKO ZNANJE V SODOBNEM VARNOSTNEM OKOLJU","authors":"Liliana Brožič, Slovenian Armed Forces","doi":"10.33179/BSV.99.SVI.11.CMC.21.1.0","DOIUrl":"https://doi.org/10.33179/BSV.99.SVI.11.CMC.21.1.0","url":null,"abstract":"","PeriodicalId":312853,"journal":{"name":"CONTEMPORARY MILITARY CHALLENGES","volume":"77 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2019-06-30","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"121180867","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2019-06-15DOI: 10.33179/bsv.99.svi.11.cmc.21.2
{"title":"STRATEGIC COMMUNICATIONS AND THE ARMED FORCES","authors":"","doi":"10.33179/bsv.99.svi.11.cmc.21.2","DOIUrl":"https://doi.org/10.33179/bsv.99.svi.11.cmc.21.2","url":null,"abstract":"","PeriodicalId":312853,"journal":{"name":"CONTEMPORARY MILITARY CHALLENGES","volume":"98 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2019-06-15","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"133908245","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2019-06-12DOI: 10.33179/10.33179/bsv.99.svi.11.cmc.21.2.00
This second edition in the 21st year of the publication of ‘Contemporary Military Challenges’ is dedicated to strategic communications and their influence, connections and interactions connected to the armed forces. Maybe you have already noticed that we use the term communications, and not communication? At first glance, many would think that the difference between these words and phrases is minor and irrelevant, because strategic communication and strategic communications cannot be that different in meaning; while others may be of the opinion that one form or the other is incorrect. Terminological consensus has not yet been reached in Slovene or in English. Based on the opinion of the Fran Ramovš Institute of the Slovenian Language1, the term ‘strategic communications’ is used in Slovene in this edition in the context of the NATO concept. We would like to emphasize that we are not trying to codify the use with our choice of the term, but rather seeking to achieve consistency and encourage debate. The articles in this edition show that a lot of effort needs to be put into terminology. Some believe that it is not important to focus on small terminological differences, claiming that it is the content and its associated development that really matters. But is that really the case? While preparing this themed edition, we encountered numerous challenges, beginning with the planning phase itself. The basic idea was to devote some attention to the communications and communication of armed forces with different target audiences (internal or external), in different forms, such as classic media, social media, various public events and the use of force, among others. For the armed forces, the relationships within the forces, that is, between their personnel, and the relationships with other audiences, who may decide on the functioning and future of the armed forces, are of the utmost importance. In order to achieve the best possible result, we contacted Professor Marjan Malešič, PhD, from the Faculty of Social Sciences, a long-standing coordinator of the Public Opinion, Mass Media and the Military Working Group at the European Association of Military Sociologists, Ergomas. This edition includes some content from the special edition of the international publication on Strategic Communication, entitled ‘Guidelines for the Future of Strategic Communication’, published by Routledge Publications in November 2018. We have addressed not only the issue of terminology, but also the concept. This topic often appears in writing and has a rich history in terms of its content. The terms used most frequently in its history are: propaganda (the oldest), public relations, information influencing, communication, strategic communication, corporate communication, and strategic communications, among others. As concepts, they are listed in the NATO Military Concept for Strategic Communications, and described as the coordinated and dedicated use of NATO’s information-communicat
{"title":"INTRODUCTION\u0000STRATEGIC COMMUNICATIONS AND THE ARMED FORCES","authors":"","doi":"10.33179/10.33179/bsv.99.svi.11.cmc.21.2.00","DOIUrl":"https://doi.org/10.33179/10.33179/bsv.99.svi.11.cmc.21.2.00","url":null,"abstract":"This second edition in the 21st year of the publication of ‘Contemporary Military Challenges’ is dedicated to strategic communications and their influence, connections and interactions connected to the armed forces. Maybe you have already noticed that we use the term communications, and not communication? At first glance, many would think that the difference between these words and phrases is minor and irrelevant, because strategic communication and strategic communications cannot be that different in meaning; while others may be of the opinion that one form or the other is incorrect. Terminological consensus has not yet been reached in Slovene or in English. Based on the opinion of the Fran Ramovš Institute of the Slovenian Language1, the term ‘strategic communications’ is used in Slovene in this edition in the context of the NATO concept. We would like to emphasize that we are not trying to codify the use with our choice of the term, but rather seeking to achieve consistency and encourage debate. The articles in this edition show that a lot of effort needs to be put into terminology. Some believe that it is not important to focus on small terminological differences, claiming that it is the content and its associated development that really matters. But is that really the case?\u0000While preparing this themed edition, we encountered numerous challenges, beginning with the planning phase itself. The basic idea was to devote some attention to the communications and communication of armed forces with different target audiences (internal or external), in different forms, such as classic media, social media, various public events and the use of force, among others. For the armed forces, the relationships within the forces, that is, between their personnel, and the relationships with other audiences, who may decide on the functioning and future of the armed forces, are of the utmost importance. In order to achieve the best possible result, we contacted Professor Marjan Malešič, PhD, from the Faculty of Social Sciences, a long-standing coordinator of the Public Opinion, Mass Media and the Military Working Group at the European Association of Military Sociologists, Ergomas.\u0000This edition includes some content from the special edition of the international publication on Strategic Communication, entitled ‘Guidelines for the Future of Strategic Communication’, published by Routledge Publications in November 2018.\u0000We have addressed not only the issue of terminology, but also the concept. This topic often appears in writing and has a rich history in terms of its content. The terms used most frequently in its history are: propaganda (the oldest), public relations, information influencing, communication, strategic communication, corporate communication, and strategic communications, among others. As concepts, they are listed in the NATO Military Concept for Strategic Communications, and described as the coordinated and dedicated use of NATO’s information-communicat","PeriodicalId":312853,"journal":{"name":"CONTEMPORARY MILITARY CHALLENGES","volume":"1 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2019-06-12","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"129073443","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2019-06-12DOI: 10.33179/10.33179/bsv.99.svi.11.cmc.21.2.0
Druga številka v enaindvajsetem letu izhajanja Sodobnih vojaških izzivov je namenjena strateškim komunikacijam in njihovemu vplivu, povezavam in interakcijam, povezanim z oboroženimi silami. Morda ste že opazili, da uporabljamo izraz komunikacije, in ne komuniciranje. Na hitro bo marsikdo pomislil, da gre za majhno nepomembno razliko v besedah in besedni zvezi, saj med strateškim komuniciranjem in strateškimi komunikacijami ne more biti prav velike razlike, drugi bodo spet menili, da je raba ene ali druge oblike napačna. Terminološkega konsenza ni ne v slovenščini ne v angleščini. Na podlagi mnenja Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša v slovenščini uporabljamo v tej številki v kontekstu Natovega koncepta izraz strateške komunikacije. Pri tem poudarjamo, da z izborom izraza ne normiramo rabe, temveč si predvsem prizadevamo za doslednost in spodbujanje razprave. Iz člankov v številki razberemo, da si bo za terminologijo še treba prizadevati in da to ne bo preprosto. Nekateri sicer menijo, da je nepomembno usmerjati pozornost na drobne terminološke razlike, saj je vendar pomembna vsebina oziroma vse tisto, kar nam razvoj neke vsebine prinaša. Pa je res tako? Pri pripravi tematske številke, ki je pred vami, smo se s številnimi izzivi srečali že pri načrtovanju. Temeljna zamisel je bila nameniti nekaj pozornosti komunikacijam in komuniciranju oboroženih sil z različnimi notranjimi in zunanjimi ciljnimi javnostmi v različnih oblikah, kot so na primer klasični mediji, socialna omrežja, različni javni dogodki, uporaba sile in podobno. Za oborožene sile je zelo pomembno, kakšna so razmerja znotraj sil, torej med zaposlenimi, in kakšna so razmerja z drugimi javnostmi, ki o delovanju in prihodnosti oboroženih sil tudi odločajo. Da bi dosegli kar najboljši rezultat, smo se povezali s prof. dr. Marjanom Malešičem s Fakultete za družbene vede, ki je med drugim tudi dolgoletni vodja delovne skupine za področje odnosov z javnostmi in množične medije pri evropskem združenju vojaških sociologov Ergomas. K nastajanju te številke je vsebinsko prispevala tudi posebna izdaja mednarodnega zbornika o strateškem komuniciranju s tematskim naslovom Smernice za prihodnost na področju strateškega komuniciranja, ki jo je lani novembra izdala založba Routledge. Nismo ostali samo pri terminološkem vprašanju, temveč smo se ukvarjali tudi s pojmovnim. O temi, ki smo se ji posvetili, je veliko napisanega in ima vsebinsko bogato zgodovino. Med najpogostejšimi izrazi v njeni zgodovini so propaganda (ta je najstarejši), odnosi z javnostmi, informacijsko vplivanje, komuniciranje, strateško komuniciranje, korporativno komuniciranje in strateške komunikacije ter drugi. Ti so kot pojmi zapisani v Natovem konceptu strateških komunikacij, v katerem lahko preberemo, da gre za usklajeno in namensko uporabo njegovih informacijsko-komunikacijskih zmogljivosti in dejavnosti. Sem spadajo dejavnosti javne diplomacije, odnosov z javnostmi ter informacijskega in psihološkega delovanja. Te so
{"title":"UVODNIK \u0000STRATEŠKE KOMUNIKACIJE IN OBOROŽENE SILE","authors":"","doi":"10.33179/10.33179/bsv.99.svi.11.cmc.21.2.0","DOIUrl":"https://doi.org/10.33179/10.33179/bsv.99.svi.11.cmc.21.2.0","url":null,"abstract":"Druga številka v enaindvajsetem letu izhajanja Sodobnih vojaških izzivov je namenjena strateškim komunikacijam in njihovemu vplivu, povezavam in interakcijam, povezanim z oboroženimi silami. Morda ste že opazili, da uporabljamo izraz komunikacije, in ne komuniciranje. Na hitro bo marsikdo pomislil, da gre za majhno nepomembno razliko v besedah in besedni zvezi, saj med strateškim komuniciranjem in strateškimi komunikacijami ne more biti prav velike razlike, drugi bodo spet menili, da je raba ene ali druge oblike napačna. Terminološkega konsenza ni ne v slovenščini ne v angleščini. Na podlagi mnenja Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša v slovenščini uporabljamo v tej številki v kontekstu Natovega koncepta izraz strateške komunikacije. Pri tem poudarjamo, da z izborom izraza ne normiramo rabe, temveč si predvsem prizadevamo za doslednost in spodbujanje razprave. Iz člankov v številki razberemo, da si bo za terminologijo še treba prizadevati in da to ne bo preprosto. Nekateri sicer menijo, da je nepomembno usmerjati pozornost na drobne terminološke razlike, saj je vendar pomembna vsebina oziroma vse tisto, kar nam razvoj neke vsebine prinaša. Pa je res tako?\u0000Pri pripravi tematske številke, ki je pred vami, smo se s številnimi izzivi srečali že pri načrtovanju. Temeljna zamisel je bila nameniti nekaj pozornosti komunikacijam in komuniciranju oboroženih sil z različnimi notranjimi in zunanjimi ciljnimi javnostmi v različnih oblikah, kot so na primer klasični mediji, socialna omrežja, različni javni dogodki, uporaba sile in podobno. Za oborožene sile je zelo pomembno, kakšna so razmerja znotraj sil, torej med zaposlenimi, in kakšna so razmerja z drugimi javnostmi, ki o delovanju in prihodnosti oboroženih sil tudi odločajo. Da bi dosegli kar najboljši rezultat, smo se povezali s prof. dr. Marjanom Malešičem s Fakultete za družbene vede, ki je med drugim tudi dolgoletni vodja delovne skupine za področje odnosov z javnostmi in množične medije pri evropskem združenju vojaških sociologov Ergomas.\u0000K nastajanju te številke je vsebinsko prispevala tudi posebna izdaja mednarodnega zbornika o strateškem komuniciranju s tematskim naslovom Smernice za prihodnost na področju strateškega komuniciranja, ki jo je lani novembra izdala založba Routledge.\u0000Nismo ostali samo pri terminološkem vprašanju, temveč smo se ukvarjali tudi s pojmovnim. O temi, ki smo se ji posvetili, je veliko napisanega in ima vsebinsko bogato zgodovino. Med najpogostejšimi izrazi v njeni zgodovini so propaganda (ta je najstarejši), odnosi z javnostmi, informacijsko vplivanje, komuniciranje, strateško komuniciranje, korporativno komuniciranje in strateške komunikacije ter drugi. Ti so kot pojmi zapisani v Natovem konceptu strateških komunikacij, v katerem lahko preberemo, da gre za usklajeno in namensko uporabo njegovih informacijsko-komunikacijskih zmogljivosti in dejavnosti. Sem spadajo dejavnosti javne diplomacije, odnosov z javnostmi ter informacijskega in psihološkega delovanja. Te so ","PeriodicalId":312853,"journal":{"name":"CONTEMPORARY MILITARY CHALLENGES","volume":"115 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2019-06-12","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"117129540","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2019-06-12DOI: 10.33179/10.33179/bsv.99.svi.11.cmc.21.2.xx
The cyclic emergence of various concepts related to communication in the security, defence and military fields continues. The newest one is Strategic Communication that follows Psychological Operations, Information Operations, Public Diplomacy, Public Affairs, Psychological Warfare, Political Warfare and Propaganda. There have been broader concepts developed in the past that involve different communication-related activities to realize interests and fulfil objectives of countries, international organizations as well as other actors. Listed chronologically as they appeared, the Strategy of Indirect Approach, Low Intensity Conflict, Operations Other Than War, Information Warfare, Asymmetric Warfare, Smart Power and Hybrid Warfare are among the most prominent ones. We are not in a position to define and compare all of the above concepts in order to identify the patterns of (dis)continuity or to explore how the concepts duplicate, overlap, and complement each other. The Strategic Communication concept is here, theoretically and in the practical application of various actors. Therefore, this introduction to the special issue of the Contemporary Military Challenges, will dwell upon conceptual issues related to Strategic Communication, and will try to identify the understanding and applying of the concept in the United States of America (USA), the Russian Federation, the European Union (EU), the North Atlantic Treaty Organization (NATO), and the Islamic State of Iraq and the Levant (ISIL).
{"title":"INTRODUCTION \u0000STRATEGIC COMMUNICATION IN THE FIELD OF SECURITY","authors":"","doi":"10.33179/10.33179/bsv.99.svi.11.cmc.21.2.xx","DOIUrl":"https://doi.org/10.33179/10.33179/bsv.99.svi.11.cmc.21.2.xx","url":null,"abstract":"The cyclic emergence of various concepts related to communication in the security, defence and military fields continues. The newest one is Strategic Communication that follows Psychological Operations, Information Operations, Public Diplomacy, Public Affairs, Psychological Warfare, Political Warfare and Propaganda. There have been broader concepts developed in the past that involve different communication-related activities to realize interests and fulfil objectives of countries, international organizations as well as other actors. Listed chronologically as they appeared, the Strategy of Indirect Approach, Low Intensity Conflict, Operations Other Than War, Information Warfare, Asymmetric Warfare, Smart Power and Hybrid Warfare are among the most prominent ones. We are not in a position to define and compare all of the above concepts in order to identify the patterns of (dis)continuity or to explore how the concepts duplicate, overlap, and complement each other. The Strategic Communication concept is here, theoretically and in the practical application of various actors. Therefore, this introduction to the special issue of the Contemporary Military Challenges, will dwell upon conceptual issues related to Strategic Communication, and will try to identify the understanding and applying of the concept in the United States of America (USA), the Russian Federation, the European Union (EU), the North Atlantic Treaty Organization (NATO), and the Islamic State of Iraq and the Levant (ISIL).","PeriodicalId":312853,"journal":{"name":"CONTEMPORARY MILITARY CHALLENGES","volume":"38 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2019-06-12","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"130632883","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2019-06-12DOI: 10.33179/10.33179/bsv.99.svi.11.cmc.21.2.x
Na varnostnem, obrambnem in vojaškem področju se nadaljuje ciklično pojavljanje različnih konceptov, povezanih s komuniciranjem. Najnovejši med njimi je strateško komuniciranje, ki sledi konceptom, kot so psihološke operacije, informacijske operacije, javna diplomacija, odnosi z javnostmi, psihološko bojevanje, politično bojevanje in propaganda. V preteklosti so za uresničitev interesov in izpolnitev ciljev različnih držav, mednarodnih organizacij ter drugih udeležencev oblikovali tudi širše koncepte, ki vključujejo različne, s komuniciranjem povezane dejavnosti. Najpomembnejši med njimi, našteti kronološko, so strategija posrednega nastopanja, spopadi nizke intenzivnosti, nevojne vojaške operacije, informacijsko bojevanje, asimetrično vojskovanje, razumna moč in hibridno vojskovanje. Na tem mestu naštetih konceptov ne moremo opredeljevati in primerjati, da bi na podlagi tega lahko določili vzorce (dis)kontinuitete oziroma načine, na katere se ti koncepti podvajajo, prekrivajo in dopolnjujejo. Izhajamo iz dejstva, da je koncept strateškega komuniciranja navzoč tako v teoriji kot v praksi različnih udeležencev, zato se bomo v tem uvodu posebne izdaje Sodobnih vojaških izzivov osredinili na konceptualna vprašanja, povezana s strateškim komuniciranjem, in poskušali razpoznati način razumevanja in uporabo tega koncepta v Združenih državah Amerike (ZDA), Ruski federaciji, Evropski uniji (EU), Organizaciji Severnoatlantske pogodbe (Nato) in Islamski državi Iraka in Levanta (ISIL).
{"title":"UVOD\u0000STRATEŠKO KOMUNICIRANJE NA VARNOSTNEM PODROČJU","authors":"","doi":"10.33179/10.33179/bsv.99.svi.11.cmc.21.2.x","DOIUrl":"https://doi.org/10.33179/10.33179/bsv.99.svi.11.cmc.21.2.x","url":null,"abstract":"Na varnostnem, obrambnem in vojaškem področju se nadaljuje ciklično pojavljanje različnih konceptov, povezanih s komuniciranjem. Najnovejši med njimi je strateško komuniciranje, ki sledi konceptom, kot so psihološke operacije, informacijske operacije, javna diplomacija, odnosi z javnostmi, psihološko bojevanje, politično bojevanje in propaganda. V preteklosti so za uresničitev interesov in izpolnitev ciljev različnih držav, mednarodnih organizacij ter drugih udeležencev oblikovali tudi širše koncepte, ki vključujejo različne, s komuniciranjem povezane dejavnosti. Najpomembnejši med njimi, našteti kronološko, so strategija posrednega nastopanja, spopadi nizke intenzivnosti, nevojne vojaške operacije, informacijsko bojevanje, asimetrično vojskovanje, razumna moč in hibridno vojskovanje. Na tem mestu naštetih konceptov ne moremo opredeljevati in primerjati, da bi na podlagi tega lahko določili vzorce (dis)kontinuitete oziroma načine, na katere se ti koncepti podvajajo, prekrivajo in dopolnjujejo. Izhajamo iz dejstva, da je koncept strateškega komuniciranja navzoč tako v teoriji kot v praksi različnih udeležencev, zato se bomo v tem uvodu posebne izdaje Sodobnih vojaških izzivov osredinili na konceptualna vprašanja, povezana s strateškim komuniciranjem, in poskušali razpoznati način razumevanja in uporabo tega koncepta v Združenih državah Amerike (ZDA), Ruski federaciji, Evropski uniji (EU), Organizaciji Severnoatlantske pogodbe (Nato) in Islamski državi Iraka in Levanta (ISIL).","PeriodicalId":312853,"journal":{"name":"CONTEMPORARY MILITARY CHALLENGES","volume":"76 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2019-06-12","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"129315085","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2019-06-12DOI: 10.33179/10.33179/bsv.99.svi.11.cmc.21.2.r
Novembra lani je International Journal of Strategic Communication, ki ga izdaja Routledge, Taylor & Francis Group, izdal posebno tematsko številko z naslovom Future directions of strategic communication. Kot v uvodu razlagajo uredniki Howard Nothhaft z oddelka za strateško komuniciranje na univerzi v Helsingborgu na Švedskem, Kelly Page Werder z univerze v južni Floridi v ZDA, Dejan Verčič z Univerze v Ljubljani in Ansgar Zerfass iz norveške poslovne šole v Oslu, je ideja za posebno številko nastala na predkonferenci International Communication Association, 67th Annual Conference, v San Diegu v Kaliforniji maja 2017. Zbralo se je 42 akademikov iz 14 držav in predstavilo 21 prispevkov. V posebni številki so uredniki zbrali deset odličnih člankov. Z njimi so želeli odgovoriti na nekaj pomembnih vprašanj. Ugotovili so, da še vedno ni univerzalnega razumevanja stebrov, na katerih temelji strateško komuniciranje. Vprašali so se, kaj sta bistvena perspektiva in prispevek k temu, ali uporabljajo ustrezne strategije in koncepte komuniciranja, kaj se lahko naučijo iz nedavnih razprav v strateškem menedžmentu in strateških povezavah, kako lahko empirične študije prispevajo k razpravam in kako se področje razvija v različnih delih sveta. Uredniki v prvem sklopu z naslovom The emergence of a paradigm v dveh člankih obljubljajo interdisciplinarni pogled znotraj akademskega strateškega komuniciranja, ki bo trdneje opredelil njegov namen, ki je do zdaj manjkal. V drugem sklopu z naslovom Conceptual foundations of strategic communication se zvrstijo štirje članki šestih avtorjev, ki so predvsem teoretični in so poleg strateškega komuniciranja povezani še z drugimi področji. Tretji sklop Expanding the body of knowledge sestavljajo trije članki osmih avtorjev. Osredotočeni so na najpomembnejše koncepte, identiteto in funkcijo osnovne discipline. Zadnji sklop z naslovom Future directions of strategic communication ima le en članek, ki so ga napisali vsi štirje uredniki in bo najverjetneje naletel na največ pozornosti, posebej tistih, ki se ukvarjajo s področjem strateškega komuniciranja na varnostnem, obrambnem in vojaškem področju. Avtorji nas uvedejo v pojem in zgodovino strateškega komuniciranja, ki sta na različnih področjih zelo različno razumljena. Pojasnjujejo njune začetke, pri čemer ima pomembno vlogo Edward Bernays s svojo Propagando in razvojem pojma odnosov z javnostmi v nadaljevanju. Oba sta bila namreč skozi zgodovino tesno povezana z varnostnimi, obrambnimi in vojaških vsebinami in še vedno je tako. Ta povezava je zelo podrobno pojasnjena skozi razlago uporabljene terminologije in njenih odtenkov. Eden od teh je tudi raba pojma strateško komuniciranje na področju državne uprave, medtem ko v gospodarstvu pretežno uporabljajo pojem korporativno komuniciranje. V novejših časih poudarjajo sicer že star, a povečan interes na področju komuniciranja v kontekstu vojaške in nacionalne moči. Te vsebine navadno niso priljubljene v javnosti, še zlasti, kadar g
{"title":"RECENZIJA\u0000O SMERNICAH ZA PRIHODNOST NA PODROČJU STRATEŠKEGA KOMUNICIRANJA","authors":"","doi":"10.33179/10.33179/bsv.99.svi.11.cmc.21.2.r","DOIUrl":"https://doi.org/10.33179/10.33179/bsv.99.svi.11.cmc.21.2.r","url":null,"abstract":"Novembra lani je International Journal of Strategic Communication, ki ga izdaja Routledge, Taylor & Francis Group, izdal posebno tematsko številko z naslovom Future directions of strategic communication.\u0000Kot v uvodu razlagajo uredniki Howard Nothhaft z oddelka za strateško komuniciranje na univerzi v Helsingborgu na Švedskem, Kelly Page Werder z univerze v južni Floridi v ZDA, Dejan Verčič z Univerze v Ljubljani in Ansgar Zerfass iz norveške poslovne šole v Oslu, je ideja za posebno številko nastala na predkonferenci International Communication Association, 67th Annual Conference, v San Diegu v Kaliforniji maja 2017. Zbralo se je 42 akademikov iz 14 držav in predstavilo 21 prispevkov. V posebni številki so uredniki zbrali deset odličnih člankov. Z njimi so želeli odgovoriti na nekaj pomembnih vprašanj. Ugotovili so, da še vedno ni univerzalnega razumevanja stebrov, na katerih temelji strateško komuniciranje. Vprašali so se, kaj sta bistvena perspektiva in prispevek k temu, ali uporabljajo ustrezne strategije in koncepte komuniciranja, kaj se lahko naučijo iz nedavnih razprav v strateškem menedžmentu in strateških povezavah, kako lahko empirične študije prispevajo k razpravam in kako se področje razvija v različnih delih sveta.\u0000Uredniki v prvem sklopu z naslovom The emergence of a paradigm v dveh člankih obljubljajo interdisciplinarni pogled znotraj akademskega strateškega komuniciranja, ki bo trdneje opredelil njegov namen, ki je do zdaj manjkal. \u0000V drugem sklopu z naslovom Conceptual foundations of strategic communication se zvrstijo štirje članki šestih avtorjev, ki so predvsem teoretični in so poleg strateškega komuniciranja povezani še z drugimi področji. \u0000Tretji sklop Expanding the body of knowledge sestavljajo trije članki osmih avtorjev. Osredotočeni so na najpomembnejše koncepte, identiteto in funkcijo osnovne discipline.\u0000Zadnji sklop z naslovom Future directions of strategic communication ima le en članek, ki so ga napisali vsi štirje uredniki in bo najverjetneje naletel na največ pozornosti, posebej tistih, ki se ukvarjajo s področjem strateškega komuniciranja na varnostnem, obrambnem in vojaškem področju. Avtorji nas uvedejo v pojem in zgodovino strateškega komuniciranja, ki sta na različnih področjih zelo različno razumljena. Pojasnjujejo njune začetke, pri čemer ima pomembno vlogo Edward Bernays s svojo Propagando in razvojem pojma odnosov z javnostmi v nadaljevanju. Oba sta bila namreč skozi zgodovino tesno povezana z varnostnimi, obrambnimi in vojaških vsebinami in še vedno je tako. Ta povezava je zelo podrobno pojasnjena skozi razlago uporabljene terminologije in njenih odtenkov. Eden od teh je tudi raba pojma strateško komuniciranje na področju državne uprave, medtem ko v gospodarstvu pretežno uporabljajo pojem korporativno komuniciranje. V novejših časih poudarjajo sicer že star, a povečan interes na področju komuniciranja v kontekstu vojaške in nacionalne moči. Te vsebine navadno niso priljubljene v javnosti, še zlasti, kadar g","PeriodicalId":312853,"journal":{"name":"CONTEMPORARY MILITARY CHALLENGES","volume":"1 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2019-06-12","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"129089480","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2019-05-10DOI: 10.33179/bsv.99.svi.11.cmc.21.1.00.
L. Brožič
{"title":"INTRODUCTION MILITARY KNOWLEDGE IN A CONTEMPORARY SECURITY SETTING","authors":"L. Brožič","doi":"10.33179/bsv.99.svi.11.cmc.21.1.00.","DOIUrl":"https://doi.org/10.33179/bsv.99.svi.11.cmc.21.1.00.","url":null,"abstract":"","PeriodicalId":312853,"journal":{"name":"CONTEMPORARY MILITARY CHALLENGES","volume":"1 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2019-05-10","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"129555690","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2019-05-10DOI: 10.33179/bsv.99.svi.11.cmc.21.1.0.
V tretje desetletje izhajanja Sodobnih vojaških izzivov vstopamo v znamenju 15. obletnice slovenskega vstopa v dve elitni mednarodni združenji Evropsko unijo in zvezo Nato. Slednji velja še posebna pozornost saj obstaja že sedemdeset let. Tej mednarodni politični in vojaški organizaciji se je Republika Slovenija pridružila v letu 2004. Posebna tematska številka z naslovom 15 LET V ZAVEZNIŠTVU bo izšla v začetku septembra kot tretja letošnja številka. Rok za oddajo člankov po tej vsebini je 17. maja 2019. Druga številka v tem letu je namenjena STRATEŠKIM KOMUNIKACIJAM IN OBOROŽENIM SILAM. Obe tematski številki bosta izšli v angleškem jeziku saj želimo z omenjenima vsebinama doseči čim večji krog bralcev, strokovnjakov in znanstvenikov. Zadnja četrta številka v enaindvajsetem letniku bo namenjena ORGANIZACIJSKI KLIMI predvsem v oboroženih silah, rok za oddajo člankov pa je 8. avgust 2019. V letošnji prvi številki se posvečamo VOJAŠKEMU ZNANJU V SODOBNEM VARNOSTNEM OKOLJU. V jeseni 2017 se je pričelo Generalštabno šolanje pripadnic in pripadnikov Slovenske vojske. To je bila že osma generacija Generalštabnega šolanja v zgodovini Slovenske vojske in samostojne države. Slušatelji so usposabljanje končali v začetku oktobra 2018 s slovesnostjo v Centru vojaških šol. Nekateri med njimi so se odločili za objavo članka v Sodobnih vojaških izzivih.
{"title":"VOJAŠKO ZNANJE V SODOBNEM VARNOSTNEM OKOLJU","authors":"","doi":"10.33179/bsv.99.svi.11.cmc.21.1.0.","DOIUrl":"https://doi.org/10.33179/bsv.99.svi.11.cmc.21.1.0.","url":null,"abstract":"V tretje desetletje izhajanja Sodobnih vojaških izzivov vstopamo v znamenju 15. obletnice slovenskega vstopa v dve elitni mednarodni združenji Evropsko unijo in zvezo Nato. Slednji velja še posebna pozornost saj obstaja že sedemdeset let. Tej mednarodni politični in vojaški organizaciji se je Republika Slovenija pridružila v letu 2004. Posebna tematska številka z naslovom 15 LET V ZAVEZNIŠTVU bo izšla v začetku septembra kot tretja letošnja številka. Rok za oddajo člankov po tej vsebini je 17. maja 2019.\u0000Druga številka v tem letu je namenjena STRATEŠKIM KOMUNIKACIJAM IN OBOROŽENIM SILAM. Obe tematski številki bosta izšli v angleškem jeziku saj želimo z omenjenima vsebinama doseči čim večji krog bralcev, strokovnjakov in znanstvenikov.\u0000Zadnja četrta številka v enaindvajsetem letniku bo namenjena ORGANIZACIJSKI KLIMI predvsem v oboroženih silah, rok za oddajo člankov pa je 8. avgust 2019.\u0000V letošnji prvi številki se posvečamo VOJAŠKEMU ZNANJU V SODOBNEM VARNOSTNEM OKOLJU. V jeseni 2017 se je pričelo Generalštabno šolanje pripadnic in pripadnikov Slovenske vojske. To je bila že osma generacija Generalštabnega šolanja v zgodovini Slovenske vojske in samostojne države. Slušatelji so usposabljanje končali v začetku oktobra 2018 s slovesnostjo v Centru vojaških šol. Nekateri med njimi so se odločili za objavo članka v Sodobnih vojaških izzivih.","PeriodicalId":312853,"journal":{"name":"CONTEMPORARY MILITARY CHALLENGES","volume":"9 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2019-05-10","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"115332224","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
京公网安备 11010802042870号
京ICP备2023020795号-1
扫码关注我们
求助内容：
应助结果提醒方式：