Pub Date : 2019-09-03DOI: 10.33179/bsv.99.svi.11.cmc.21.3
{"title":"FIFTEEN YEARS IN THE ALLIANCE","authors":"","doi":"10.33179/bsv.99.svi.11.cmc.21.3","DOIUrl":"https://doi.org/10.33179/bsv.99.svi.11.cmc.21.3","url":null,"abstract":"","PeriodicalId":312853,"journal":{"name":"CONTEMPORARY MILITARY CHALLENGES","volume":"32 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2019-09-03","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"124891999","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2019-09-03DOI: 10.33179/bsv.99.svi.11.cmc.21.3.0
Gregorju Kocijanu, OB 80-LETNICI, Gregor Kocijan
Leta 2019 prepoznavamo tri pomembne obletnice za Republiko Slovenijo, njene državljanke in državljane, za njen obrambno-varnostni sistem, za pripadnice in pripadnike Slovenske vojske. Prva pomembna obletnica je 70 let Severnoatlantskega zavezništva, drugi dve pa sta 15 let Republike Slovenije v Evropski uniji in Natu. 70 let Severnoatlantskega zavezništva je na prvem mestu zaradi njegovega simbolnega pomena. Uradni datum njegovega nastanka je 4. april 1949. Lahko pa zapišemo, da je severnoatlantsko sodelovanje bistveno starejše. Nastalo je v času preseljevanja različnih narodov in narodnosti v Severno Ameriko z ozemelj današnje Evropske unije ter tudi iz drugih delov sveta. Sorodstvene vezi na obeh straneh Atlantika povezujejo že več generacij, niso pa edine. Prestale so posebne preizkušnje v času obeh svetovnih vojn in postale sodelovanje, ki se je uradno preimenovalo iz sodelovanja v zavezništvo na pogorišču druge svetovne vojne iz enega samega razloga – da se nikoli več ne bi ponovilo. Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je ob 70-letnici zavezništva v Washingtonu povedal, da »ima Nato širok domet in kljubuje časovnim spremembam, ker smo se poenotili glede osnovne zaveze varovati in braniti drug drugega«. V širšem smislu pa gre pri fenomenu dolgoletnega zavezništva najverjetneje za stremljenje k ohranjanju, preživetju in razvijanju zahodnoevropske kulturne, zgodovinske, politične, sociološke, varnostne, obrambne, vojaške ter še katere druge identitete. V zadnjem času sta opaznejša geopolitični vidik in pomen zavezništva v odnosu do drugih hitro razvijajočih se političnih akterjev predvsem z vzhoda. Glede na velike spremembe, ki so se zgodile v zadnjih 70 letih, je zavezništvo kot relativno staro v primerjavi z drugimi varnostnimi organizacijami danes v zavidljivi kondiciji. Dejstvo, da je Republika Slovenija članica Evropske unije in zavezništva že 15 let, se zdi logično še zlasti z zgodovinskega vidika. Predniki, ki so živeli na območju naše države, so bili del Svetega rimskega cesarstva več kot tisoč let, Avstrijskega cesarstva 63 let in avstro-ogrske monarhije 51 let. V 20. stoletju smo bili v nekaj različnih obdobjih umeščeni v različne organizacijske strukture z današnjimi državami Zahodnega Balkana, v 21. stoletju pa smo tam, kamor spadamo, v Evropski uniji in v zavezništvu. O tem so državljanke in državljani Republike Slovenije odločili na referendumu 23. marca 2003, pri čemer so članstvu v Evropski uniji namenili skoraj 90-odstotno podporo, članstvu v zavezništvu pa 66-odstotno. Številka Sodobnih vojaških izzivov, ki je pred vami, je namenjena 15 letom Republike Slovenije v zavezništvu. V letih 2009 in 2014 smo že izdali jubilejni številki ob 5. in 10. obletnici z dotedanjimi izkušnjami, dobrimi in manj dobrimi praksami. Želeli smo jih zapisati, ohraniti v spominu in zapustiti sledi mlajšim generacijam. Še zlasti pa smo naše izkušnje želeli deliti z drugimi državami, ki želijo postati članice zavezništva, saj jim lahko pomagajo, da
{"title":"UVODNIK","authors":"Gregorju Kocijanu, OB 80-LETNICI, Gregor Kocijan","doi":"10.33179/bsv.99.svi.11.cmc.21.3.0","DOIUrl":"https://doi.org/10.33179/bsv.99.svi.11.cmc.21.3.0","url":null,"abstract":"Leta 2019 prepoznavamo tri pomembne obletnice za Republiko Slovenijo, njene državljanke in državljane, za njen obrambno-varnostni sistem, za pripadnice in pripadnike Slovenske vojske. Prva pomembna obletnica je 70 let Severnoatlantskega zavezništva, drugi dve pa sta 15 let Republike Slovenije v Evropski uniji in Natu.\u000070 let Severnoatlantskega zavezništva je na prvem mestu zaradi njegovega simbolnega pomena. Uradni datum njegovega nastanka je 4. april 1949. Lahko pa zapišemo, da je severnoatlantsko sodelovanje bistveno starejše. Nastalo je v času preseljevanja različnih narodov in narodnosti v Severno Ameriko z ozemelj današnje Evropske unije ter tudi iz drugih delov sveta. Sorodstvene vezi na obeh straneh Atlantika povezujejo že več generacij, niso pa edine. Prestale so posebne preizkušnje v času obeh svetovnih vojn in postale sodelovanje, ki se je uradno preimenovalo iz sodelovanja v zavezništvo na pogorišču druge svetovne vojne iz enega samega razloga – da se nikoli več ne bi ponovilo.\u0000Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je ob 70-letnici zavezništva v Washingtonu povedal, da »ima Nato širok domet in kljubuje časovnim spremembam, ker smo se poenotili glede osnovne zaveze varovati in braniti drug drugega«. V širšem smislu pa gre pri fenomenu dolgoletnega zavezništva najverjetneje za stremljenje k ohranjanju, preživetju in razvijanju zahodnoevropske kulturne, zgodovinske, politične, sociološke, varnostne, obrambne, vojaške ter še katere druge identitete. V zadnjem času sta opaznejša geopolitični vidik in pomen zavezništva v odnosu do drugih hitro razvijajočih se političnih akterjev predvsem z vzhoda. Glede na velike spremembe, ki so se zgodile v zadnjih 70 letih, je zavezništvo kot relativno staro v primerjavi z drugimi varnostnimi organizacijami danes v zavidljivi kondiciji.\u0000Dejstvo, da je Republika Slovenija članica Evropske unije in zavezništva že 15 let, se zdi logično še zlasti z zgodovinskega vidika. Predniki, ki so živeli na območju naše države, so bili del Svetega rimskega cesarstva več kot tisoč let, Avstrijskega cesarstva 63 let in avstro-ogrske monarhije 51 let. V 20. stoletju smo bili v nekaj različnih obdobjih umeščeni v različne organizacijske strukture z današnjimi državami Zahodnega Balkana, v 21. stoletju pa smo tam, kamor spadamo, v Evropski uniji in v zavezništvu. O tem so državljanke in državljani Republike Slovenije odločili na referendumu 23. marca 2003, pri čemer so članstvu v Evropski uniji namenili skoraj 90-odstotno podporo, članstvu v zavezništvu pa 66-odstotno.\u0000Številka Sodobnih vojaških izzivov, ki je pred vami, je namenjena 15 letom Republike Slovenije v zavezništvu. V letih 2009 in 2014 smo že izdali jubilejni številki ob 5. in 10. obletnici z dotedanjimi izkušnjami, dobrimi in manj dobrimi praksami. Želeli smo jih zapisati, ohraniti v spominu in zapustiti sledi mlajšim generacijam. Še zlasti pa smo naše izkušnje želeli deliti z drugimi državami, ki želijo postati članice zavezništva, saj jim lahko pomagajo, da","PeriodicalId":312853,"journal":{"name":"CONTEMPORARY MILITARY CHALLENGES","volume":"23 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2019-09-03","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"126537089","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2019-09-03DOI: 10.33179/bsv.99.svi.11.cmc.21.3.1
Boris Rutar
Abstract The purpose of this article is to describe the difference between two intra-state concepts of cooperation with regard to security and its application in NATO. In the first part of the article the author elaborates the distinction between a military alliance and a military coalition. While an alliance is inherently defensive in nature, a coalition concept is much more suitable for ad hoc deployment outside its own territorial space. With regard to this, in the second part the author analyzes the transformation of the NATO Alliance and the impact that Crisis Response Operations have had on the perception and inner power structure of NATO. The Crisis Management System and the Framework Nation Concept are used as primary examples of NATO acting as a coalition rather than an alliance. Key words Military alliance, military coalition, crisis response operations, Framework Nation Concept.
{"title":"THE NATO ALLIANCE AS A COALITION (OF THE WILLING)","authors":"Boris Rutar","doi":"10.33179/bsv.99.svi.11.cmc.21.3.1","DOIUrl":"https://doi.org/10.33179/bsv.99.svi.11.cmc.21.3.1","url":null,"abstract":"Abstract\u0000The purpose of this article is to describe the difference between two intra-state concepts of cooperation with regard to security and its application in NATO. In the first part of the article the author elaborates the distinction between a military alliance and a military coalition. While an alliance is inherently defensive in nature, a coalition concept is much more suitable for ad hoc deployment outside its own territorial space. With regard to this, in the second part the author analyzes the transformation of the NATO Alliance and the impact that Crisis Response Operations have had on the perception and inner power structure of NATO. The Crisis Management System and the Framework Nation Concept are used as primary examples of NATO acting as a coalition rather than an alliance.\u0000Key words\u0000Military alliance, military coalition, crisis response operations, Framework Nation Concept.","PeriodicalId":312853,"journal":{"name":"CONTEMPORARY MILITARY CHALLENGES","volume":"27 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2019-09-03","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"115930392","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2019-07-31DOI: 10.33179/10.33179/BSV.99.SVI.11.CMC.21.2.3
Nina Raduha
The global strategic environment has dramatically changed. We live in a highly complex information environment, where we are facing hybrid threats, terrorism, information confrontations, cyber threats, irregular war, massive migration and so on. In this environment, the Alliance needed to adapt and enhance the speed, connectivity and effectiveness of its Strategic Communications (StratCom) effort, which was created as NATO’s smart answer to the challenging information environment we live in. This article describes the NATO Strategic Communications concept to provide deeper understanding and increase knowledge of the context, tools, capabilities and processes conducted within the frame of it. The article explains the role, responsibility and opportunity leaders at every level have in conducting, leading, implementing and using the NATO concept of Strategic Communications.
{"title":"STRATEGIC COMMUNICATIONS AS A NATO AND NATO NATIONS’ LEADERSHIP OPPORTUNITY","authors":"Nina Raduha","doi":"10.33179/10.33179/BSV.99.SVI.11.CMC.21.2.3","DOIUrl":"https://doi.org/10.33179/10.33179/BSV.99.SVI.11.CMC.21.2.3","url":null,"abstract":"The global strategic environment has dramatically changed. We live in a highly complex information environment, where we are facing hybrid threats, terrorism, information confrontations, cyber threats, irregular war, massive migration and so on. In this environment, the Alliance needed to adapt and enhance the speed, connectivity and effectiveness of its Strategic Communications (StratCom) effort, which was created as NATO’s smart answer to the challenging information environment we live in. \u0000This article describes the NATO Strategic Communications concept to provide deeper understanding and increase knowledge of the context, tools, capabilities and processes conducted within the frame of it. The article explains the role, responsibility and opportunity leaders at every level have in conducting, leading, implementing and using the NATO concept of Strategic Communications.","PeriodicalId":312853,"journal":{"name":"CONTEMPORARY MILITARY CHALLENGES","volume":"2 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2019-07-31","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"114233453","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2019-07-31DOI: 10.33179/10.33179/BSV.99.SVI.11.CMC.21.2.2
Eva Moehlecke de Baseggio, Olivia Schneider, T. S. Tresch
The Swiss Armed Forces (SAF), as part of a democratic system, depends on legitimacy. Democracy, legitimacy and the public are closely connected. In the public sphere the SAF need to be visible; it is where they are controlled and legitimated by the citizens, as part of a deliberative discussion in which political decisions are communicatively negotiated. Considering this, the meaning of political communication, including the SAF’s communication, becomes obvious as it forms the most important basis for political legitimation processes. Social media provide a new way for the SAF to communicate and interact directly with the population. The SAF’s social media communication potentially brings it closer to the people and engages them in a dialogue. The SAF can become more transparent and social media communication may increase its reputation and legitimacy. To measure the effects of social media communication, a survey of the Swiss internet population was conducted. Based on this data, a structural equation model was defined, the effects of which substantiate the assumption that the SAF benefits from being on social media in terms of broadening its reach and increasing legitimacy values.
{"title":"#INCLUSION –\u0000THE IMPACT OF SOCIAL MEDIA COMMUNICATION ON THE LEGITIMACY OF ARMED FORCES","authors":"Eva Moehlecke de Baseggio, Olivia Schneider, T. S. Tresch","doi":"10.33179/10.33179/BSV.99.SVI.11.CMC.21.2.2","DOIUrl":"https://doi.org/10.33179/10.33179/BSV.99.SVI.11.CMC.21.2.2","url":null,"abstract":"The Swiss Armed Forces (SAF), as part of a democratic system, depends on legitimacy. Democracy, legitimacy and the public are closely connected. In the public sphere the SAF need to be visible; it is where they are controlled and legitimated by the citizens, as part of a deliberative discussion in which political decisions are communicatively negotiated. Considering this, the meaning of political communication, including the SAF’s communication, becomes obvious as it forms the most important basis for political legitimation processes. Social media provide a new way for the SAF to communicate and interact directly with the population. The SAF’s social media communication potentially brings it closer to the people and engages them in a dialogue. The SAF can become more transparent and social media communication may increase its reputation and legitimacy. To measure the effects of social media communication, a survey of the Swiss internet population was conducted. Based on this data, a structural equation model was defined, the effects of which substantiate the assumption that the SAF benefits from being on social media in terms of broadening its reach and increasing legitimacy values.","PeriodicalId":312853,"journal":{"name":"CONTEMPORARY MILITARY CHALLENGES","volume":"131 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2019-07-31","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"133732116","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}