V prispevku je prikazan govor kraja Gomilica (SLA T392), ki je dolinski govor (z nekaterimi značilnostmi ravenskega govora) prekmurskega narečja panonske narečne skupine. Opisane so osnovne glasoslovne in naglasoslovne značilnosti. Fonološki opis govora je narejen na podlagi narečnega gradiva, ki ga je za potrebe Slovenskega lingvističnega atlasa (SLA) zbrala Irena Lebar leta 1986. Opravljena je primerjava s starejšimi zapisi tega govora (Ftičar 1957; Horvat 1963; Ftičar – Logar 1969–1971) in fonološkim opisom za Slovanski lingvistični atlas (OLA) (Benedik 1981).
{"title":"Fonološki opis govora kraja Gomilica (SLA T392, OLA 21)","authors":"Januška Gostenčnik, K. Kenda-Jež","doi":"10.3986/jz.29.2.12","DOIUrl":"https://doi.org/10.3986/jz.29.2.12","url":null,"abstract":"V prispevku je prikazan govor kraja Gomilica (SLA T392), ki je dolinski govor (z nekaterimi značilnostmi ravenskega govora) prekmurskega narečja panonske narečne skupine. Opisane so osnovne glasoslovne in naglasoslovne značilnosti. Fonološki opis govora je narejen na podlagi narečnega gradiva, ki ga je za potrebe Slovenskega lingvističnega atlasa (SLA) zbrala Irena Lebar leta 1986. Opravljena je primerjava s starejšimi zapisi tega govora (Ftičar 1957; Horvat 1963; Ftičar – Logar 1969–1971) in fonološkim opisom za Slovanski lingvistični atlas (OLA) (Benedik 1981).","PeriodicalId":38399,"journal":{"name":"Jezikoslovni Zapiski","volume":"4 8","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-12-08","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"138586303","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Denar ni le stvar, ki ima določeno vrednost in nastopa v vlogi plačilnega sredstva. Raziskovalno se zdi zanimiv opis njegovega pomena, ki upošteva antropocentrični način konceptualizacije v primerjalnem slovensko-poljskem okviru. Prispevek predstavlja rezultate anketne raziskave o odnosu do denarja – gre za eno od pomenskih kategorij, ki sta jih avtorici ugotovili pri jezikovno-kulturni stereotipni podobi Slovencev, izoblikovani skozi raziskave. Metodološko sodi predstavljena tematika na področje etnolingvističnih raziskav.
{"title":"Denar je/ni vse – iz raziskav jezikovno-kulturne podobe slovencev","authors":"Maria Wacławek, Maria Wtorkowska","doi":"10.3986/jz.29.2.08","DOIUrl":"https://doi.org/10.3986/jz.29.2.08","url":null,"abstract":"Denar ni le stvar, ki ima določeno vrednost in nastopa v vlogi plačilnega sredstva. Raziskovalno se zdi zanimiv opis njegovega pomena, ki upošteva antropocentrični način konceptualizacije v primerjalnem slovensko-poljskem okviru. Prispevek predstavlja rezultate anketne raziskave o odnosu do denarja – gre za eno od pomenskih kategorij, ki sta jih avtorici ugotovili pri jezikovno-kulturni stereotipni podobi Slovencev, izoblikovani skozi raziskave. Metodološko sodi predstavljena tematika na področje etnolingvističnih raziskav.","PeriodicalId":38399,"journal":{"name":"Jezikoslovni Zapiski","volume":"21 5","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-12-08","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"138589779","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Članek opisuje odnos med metajezikom in objektnim jezikom ter osnovne pojme, uporabljene pri opisu metajezika in jezikoslovne terminologije. Navedene so posebnosti slovenskega metajezika, pri čemer je posebna pozornost posvečena pojavu avtonimije v jezikoslovnihbesedilih.
{"title":"Teorija metajezika in opis avtonimije v slovenščini","authors":"Mitja Trojar","doi":"10.3986/jz.29.2.06","DOIUrl":"https://doi.org/10.3986/jz.29.2.06","url":null,"abstract":"Članek opisuje odnos med metajezikom in objektnim jezikom ter osnovne pojme, uporabljene pri opisu metajezika in jezikoslovne terminologije. Navedene so posebnosti slovenskega metajezika, pri čemer je posebna pozornost posvečena pojavu avtonimije v jezikoslovnihbesedilih.","PeriodicalId":38399,"journal":{"name":"Jezikoslovni Zapiski","volume":"6 6","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-12-08","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"138586543","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Prispevek se osredinja na položaj poslovnega angleškega jezika v slovenskem univerzitetnem prostoru in na problematiko pravilne sestave poslovnega pisma. Predstavlja pogoste napake, ki jih študenti delajo pri pisanju poslovnih pisem, in sicer ob analizi spremnih pisem, ki so jih pisali dodiplomski študenti Univerze na Primorskem med letoma 2015 in 2018. Obdelani so temeljni sklopi in predstavljeni rezultati, opozorjeno pa je tudi na težave, s katerimi se srečujejo slušatelji.
{"title":"Napake študentov pri pisanju poslovnih pisem v angleškem jeziku","authors":"Mojca Kompara Lukančič","doi":"10.3986/jz.29.2.10","DOIUrl":"https://doi.org/10.3986/jz.29.2.10","url":null,"abstract":"Prispevek se osredinja na položaj poslovnega angleškega jezika v slovenskem univerzitetnem prostoru in na problematiko pravilne sestave poslovnega pisma. Predstavlja pogoste napake, ki jih študenti delajo pri pisanju poslovnih pisem, in sicer ob analizi spremnih pisem, ki so jih pisali dodiplomski študenti Univerze na Primorskem med letoma 2015 in 2018. Obdelani so temeljni sklopi in predstavljeni rezultati, opozorjeno pa je tudi na težave, s katerimi se srečujejo slušatelji.","PeriodicalId":38399,"journal":{"name":"Jezikoslovni Zapiski","volume":"50 12","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-12-08","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"138587259","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Prispevek predstavlja Jezikovno svetovalnico za slovenščino s poudarkom na njenem jubilejnem, desetem letu delovanja. Jezikovno svetovanje je bilo vzpostavljeno kot intervencijska spletna svetovalna storitev, danes pa zbirka vprašanj in odgovorov predstavlja za jezikoslovce tudi raziskovalni izziv in samorefleksivni vir za proučevanje jezikovnih zadreg. Vprašanja iz svetovalnice so osnova za problemski pristop k prenovi pravopisnih pravil, ki poteka v okviru Pravopisne komisije pri SAZU in ZRC SAZU.
{"title":"Jezikovna svetovalnica Inštituta za slovenski jezik po desetih letih delovanja (2012–2022)","authors":"Helena Dobrovoljc","doi":"10.3986/jz.29.2.13","DOIUrl":"https://doi.org/10.3986/jz.29.2.13","url":null,"abstract":"Prispevek predstavlja Jezikovno svetovalnico za slovenščino s poudarkom na njenem jubilejnem, desetem letu delovanja. Jezikovno svetovanje je bilo vzpostavljeno kot intervencijska spletna svetovalna storitev, danes pa zbirka vprašanj in odgovorov predstavlja za jezikoslovce tudi raziskovalni izziv in samorefleksivni vir za proučevanje jezikovnih zadreg. Vprašanja iz svetovalnice so osnova za problemski pristop k prenovi pravopisnih pravil, ki poteka v okviru Pravopisne komisije pri SAZU in ZRC SAZU.","PeriodicalId":38399,"journal":{"name":"Jezikoslovni Zapiski","volume":"64 9","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-12-08","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"138587325","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Marjeta Vrbinc, Donna M.T.Cr. Farina, Alenka Vrbinc
V članku najprej predstavimo raziskave o različnih vidikih rabe slovarjev, nato pa izsledke kvalitativne raziskave o rabi slovarjev, v kateri so sodelovali študenti Ekonomske fakultete. V okviru raziskave so iskali različne informacije v spletnem slovarju The Britannica Dictionary. Rezultati raziskave kažejo, kako učinkovit je preučevani slovar. Iz njihovih komentarjev je razvidno, da imajo določena pričakovanja glede vrste informacij, ki jih želijo dobiti v slovarju, in glede načina prikaza teh informacij.
{"title":"Uporabnost ameriškega spletnega slovarja za tujejezične uporabnike s stališča slovenskih uporabnikov","authors":"Marjeta Vrbinc, Donna M.T.Cr. Farina, Alenka Vrbinc","doi":"10.3986/jz.29.2.07","DOIUrl":"https://doi.org/10.3986/jz.29.2.07","url":null,"abstract":"V članku najprej predstavimo raziskave o različnih vidikih rabe slovarjev, nato pa izsledke kvalitativne raziskave o rabi slovarjev, v kateri so sodelovali študenti Ekonomske fakultete. V okviru raziskave so iskali različne informacije v spletnem slovarju The Britannica Dictionary. Rezultati raziskave kažejo, kako učinkovit je preučevani slovar. Iz njihovih komentarjev je razvidno, da imajo določena pričakovanja glede vrste informacij, ki jih želijo dobiti v slovarju, in glede načina prikaza teh informacij.","PeriodicalId":38399,"journal":{"name":"Jezikoslovni Zapiski","volume":"1 12","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-12-08","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"138586333","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Prispevek je strnjen opis kategorije osebe v hrvaškem jeziku, ki je lahko model za prihodnje podrobnejše ali manj podrobne opise. Uvodoma opozarjamo na problem teoretičnih okvirov, ki ne predvidevajo posebnega mesta za opis rabe osebe in drugih pomembnih pojavov, povezanih s slovničnimi kategorijami in rabo posameznih besednih vrst. V drugem delu prispevka opisujemo osebo kot posebnega označevalca diskurzivnih vlog, pri čemer posebej izpostavljamo osnovne pomene posameznih oseb, njihove prenesene rabe in tudi rabo osebe kot t. i družbenega deiksa. V tretjem delu opisujemo „zabrisano“ rabo osebe tj. rabo, pri kateri oseba označuje splošno ali nedoločno človeško entiteto. V zaključnem delu so navedene osnovne prednosti predstavljenega modela opisa osebe v hrvaškem jeziku, hkrati je na kratko obravnavana možna rešitev problema nepredvidenega mesta za opis določenega jezikovnega pojava.
{"title":"Lice u hrvatskom jeziku: uvod u problematiku","authors":"Mislav Benić","doi":"10.3986/jz.29.2.04","DOIUrl":"https://doi.org/10.3986/jz.29.2.04","url":null,"abstract":"Prispevek je strnjen opis kategorije osebe v hrvaškem jeziku, ki je lahko model za prihodnje podrobnejše ali manj podrobne opise. Uvodoma opozarjamo na problem teoretičnih okvirov, ki ne predvidevajo posebnega mesta za opis rabe osebe in drugih pomembnih pojavov, povezanih s slovničnimi kategorijami in rabo posameznih besednih vrst. V drugem delu prispevka opisujemo osebo kot posebnega označevalca diskurzivnih vlog, pri čemer posebej izpostavljamo osnovne pomene posameznih oseb, njihove prenesene rabe in tudi rabo osebe kot t. i družbenega deiksa. V tretjem delu opisujemo „zabrisano“ rabo osebe tj. rabo, pri kateri oseba označuje splošno ali nedoločno človeško entiteto. V zaključnem delu so navedene osnovne prednosti predstavljenega modela opisa osebe v hrvaškem jeziku, hkrati je na kratko obravnavana možna rešitev problema nepredvidenega mesta za opis določenega jezikovnega pojava.","PeriodicalId":38399,"journal":{"name":"Jezikoslovni Zapiski","volume":"39 49","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-12-08","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"138588499","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Članek obravnava fonetični in fonološki status fonema /v/ glede na slovenski knjižni jezik. Fonetično-fonološke raziskave v novejšem času so pokazale nejasnosti glede definiranih glasovnih variant (alofonov) fonema /v/ v sodobnem govorjenem knjižnem jeziku in variantnost uresničevanja pravopisno-pravorečne norme ter potrebo po fonetični in fonološki obravnavi alofonov fonema /v/. Obravnava je usmerjena v raziskovalna vprašanja o /v/: število in vrste alofonov ter fonotaktične razvrstitve posameznih alofonov v glasovnem okolju v vzglasju in izglasju zloga glede na načelo zaporedje zvočnosti; fonetične artikulacijske, akustične in avditivne značilnosti posameznih alofonov; zapisovanje posameznih alofonov v transkripciji IPA in narodni fonetični transkripciji; fonotaktična pravila razvrstitve posameznih alofonov. Raziskava ugotavlja drugačen fonetični in fonološki status /v/, kot je uveljavljen v predpisnih priročnikih.
{"title":"Identiteta fonema /v/ v slovenskem standardnem (knjižnem) jeziku","authors":"Drago Unuk","doi":"10.3986/jz.29.2.02","DOIUrl":"https://doi.org/10.3986/jz.29.2.02","url":null,"abstract":"Članek obravnava fonetični in fonološki status fonema /v/ glede na slovenski knjižni jezik. Fonetično-fonološke raziskave v novejšem času so pokazale nejasnosti glede definiranih glasovnih variant (alofonov) fonema /v/ v sodobnem govorjenem knjižnem jeziku in variantnost uresničevanja pravopisno-pravorečne norme ter potrebo po fonetični in fonološki obravnavi alofonov fonema /v/. Obravnava je usmerjena v raziskovalna vprašanja o /v/: število in vrste alofonov ter fonotaktične razvrstitve posameznih alofonov v glasovnem okolju v vzglasju in izglasju zloga glede na načelo zaporedje zvočnosti; fonetične artikulacijske, akustične in avditivne značilnosti posameznih alofonov; zapisovanje posameznih alofonov v transkripciji IPA in narodni fonetični transkripciji; fonotaktična pravila razvrstitve posameznih alofonov. Raziskava ugotavlja drugačen fonetični in fonološki status /v/, kot je uveljavljen v predpisnih priročnikih.","PeriodicalId":38399,"journal":{"name":"Jezikoslovni Zapiski","volume":"26 5","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-12-08","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"138589179","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
V članku je predstavljeno didaktično gradivo na jezikovnem portalu Franček; predstavitev je osredotočena na jezikovne naloge dveh tipov: naloge na spletni strani Črkozmed, ki jih lahko uporabnik (učitelj) sam ustvarja in pri katerih se primeri samodejno generirajo iz podatkovnih baz Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, ter že vnaprej sestavljene naloge v obliki delovnih listov v Vajah. Prikazan je proces avtomatizacije priprave učnega gradiva in njegovo povezovanje v celovito slovnično-slovarsko strukturo portala Franček. Poleg predstavitve obstoječega stanja so v članku našteti tudi predlogi za izboljšanje in nadgradnjo didaktičnega gradiva na portalu.
{"title":"Didaktično gradivo na portalu Franček","authors":"Lara Godec Soršak, Nina Ledinek, Niki Bizjak, Alenka Rot Vrhovec","doi":"10.3986/jz.29.2.09","DOIUrl":"https://doi.org/10.3986/jz.29.2.09","url":null,"abstract":"V članku je predstavljeno didaktično gradivo na jezikovnem portalu Franček; predstavitev je osredotočena na jezikovne naloge dveh tipov: naloge na spletni strani Črkozmed, ki jih lahko uporabnik (učitelj) sam ustvarja in pri katerih se primeri samodejno generirajo iz podatkovnih baz Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, ter že vnaprej sestavljene naloge v obliki delovnih listov v Vajah. Prikazan je proces avtomatizacije priprave učnega gradiva in njegovo povezovanje v celovito slovnično-slovarsko strukturo portala Franček. Poleg predstavitve obstoječega stanja so v članku našteti tudi predlogi za izboljšanje in nadgradnjo didaktičnega gradiva na portalu.","PeriodicalId":38399,"journal":{"name":"Jezikoslovni Zapiski","volume":"54 14","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-12-08","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"138587448","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
京公网安备 11010802042870号
京ICP备2023020795号-1
扫码关注我们
求助内容：
应助结果提醒方式：