V prispevku je prikazan govor kraja Kapele (SLA T349), ki spada v bizeljski govor kozjansko-bizeljskega narečja štajerske narečne skupine. Opisane so osnovne glasoslovne in naglasoslovne značilnosti. Podan je fonološki opis govora, in sicer na osnovi narečnega gradiva, ki ga je Andreja Radetič za potrebe Slovenskega lingvističnega atlasa (SLA) zbrala leta 2002.
{"title":"Fonološki opis govora kraja Kapele (SLA T349)","authors":"Januška Gostenčnik","doi":"10.3986/jz.29.2.11","DOIUrl":"https://doi.org/10.3986/jz.29.2.11","url":null,"abstract":"V prispevku je prikazan govor kraja Kapele (SLA T349), ki spada v bizeljski govor kozjansko-bizeljskega narečja štajerske narečne skupine. Opisane so osnovne glasoslovne in naglasoslovne značilnosti. Podan je fonološki opis govora, in sicer na osnovi narečnega gradiva, ki ga je Andreja Radetič za potrebe Slovenskega lingvističnega atlasa (SLA) zbrala leta 2002.","PeriodicalId":38399,"journal":{"name":"Jezikoslovni Zapiski","volume":"5 1","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-12-08","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"138587552","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
V članku so pregledane in komentirane pretekle raziskave glasovnih uresničitev fonema /ʋ/, ki bodo umeščene v sodobno situacijo. Dodatno je opravljena kontrastivna analiza slovničnega opisa, od metodoloških usmeritev in instrumentalnih meritev do pretekle ter še veljavne kodifikacije, ki temeljijo na opisu v Slovenski slovnici. Opravljena je slušna in instrumentalna analiza variant fonema /ʋ/ v realno izgovorjenih besedilih obeh univerzitetnih fonetičnih učbenikov, vključno z analizo in ustrezno umestitvijo preteklih raziskav. Na koncu je predstavljen predlog kodifikacije fonema /ʋ/.
{"title":"Normativni vidik slovenščine v tretjem tisočletju – artikulacija, percepcija in kodifikacija fonema /ʋ/","authors":"Hotimir Tivadar","doi":"10.3986/jz.29.2.03","DOIUrl":"https://doi.org/10.3986/jz.29.2.03","url":null,"abstract":"V članku so pregledane in komentirane pretekle raziskave glasovnih uresničitev fonema /ʋ/, ki bodo umeščene v sodobno situacijo. Dodatno je opravljena kontrastivna analiza slovničnega opisa, od metodoloških usmeritev in instrumentalnih meritev do pretekle ter še veljavne kodifikacije, ki temeljijo na opisu v Slovenski slovnici. Opravljena je slušna in instrumentalna analiza variant fonema /ʋ/ v realno izgovorjenih besedilih obeh univerzitetnih fonetičnih učbenikov, vključno z analizo in ustrezno umestitvijo preteklih raziskav. Na koncu je predstavljen predlog kodifikacije fonema /ʋ/.","PeriodicalId":38399,"journal":{"name":"Jezikoslovni Zapiski","volume":"83 16","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-12-08","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"138586719","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
V prispevku je obravnavan izvor pripon -ar (kajžar, gruntar, kočar, bajtar), -lj-ar (kajžljar, kočljar, bajtljar) in -n-ar (gruntnar, kočnar, bajtnar) v narečni in knjižni slovenščini. Pripona -ar je bila namreč v slovenščino podedovana iz praslovanščine in skozi zgodovino slovenščine dodatno prevzemana iz (bavarske) stare, srednje in nove visoke nemščine, zloženi priponi -lj-ar in -n-ar pa sta v (narečno) slovenščino prišli iz (bavarske) visoke nemščine. Nadalje je na osnovi spoznanj germansko-slovanskega nadomestnegaglasoslovja podana natančnejša interpretacija starogermanskega vira praslovanske prevzete pripone *-aŕь.
{"title":"Izvor pripon -ar, -lj-ar in -n-ar v slovenščini","authors":"Matej Šekli","doi":"10.3986/jz.29.2.05","DOIUrl":"https://doi.org/10.3986/jz.29.2.05","url":null,"abstract":"V prispevku je obravnavan izvor pripon -ar (kajžar, gruntar, kočar, bajtar), -lj-ar (kajžljar, kočljar, bajtljar) in -n-ar (gruntnar, kočnar, bajtnar) v narečni in knjižni slovenščini. Pripona -ar je bila namreč v slovenščino podedovana iz praslovanščine in skozi zgodovino slovenščine dodatno prevzemana iz (bavarske) stare, srednje in nove visoke nemščine, zloženi priponi -lj-ar in -n-ar pa sta v (narečno) slovenščino prišli iz (bavarske) visoke nemščine. Nadalje je na osnovi spoznanj germansko-slovanskega nadomestnegaglasoslovja podana natančnejša interpretacija starogermanskega vira praslovanske prevzete pripone *-aŕь.","PeriodicalId":38399,"journal":{"name":"Jezikoslovni Zapiski","volume":"18 2","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-12-08","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"138587851","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
V prispevku se vsebinsko predstavljajo in objavljajo gesla z zoonimsko iztočnico, ki bodo konec leta 2023 dodana rastočemu spletnemu Novemu etimološkemu slovarju slovenskega jezika (2017–), dostopnemu na portalu Fran Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša. Vgeslih so obravnavana slovenska poimenovanja za škorpijona, koloradskega, junijskega in majskega hrošča, ki so jim dodani sinonimi za ličinko majskega hrošča.
{"title":"Novi etimološki slovar slovenskega jezika kot rastoči spletni slovar 2017−: dodatek 2023 (poimenovanja za škorpijona, koloradskega, majskega in junijskega hrošča)","authors":"Metka Furlan","doi":"10.3986/jz.29.2.01","DOIUrl":"https://doi.org/10.3986/jz.29.2.01","url":null,"abstract":"V prispevku se vsebinsko predstavljajo in objavljajo gesla z zoonimsko iztočnico, ki bodo konec leta 2023 dodana rastočemu spletnemu Novemu etimološkemu slovarju slovenskega jezika (2017–), dostopnemu na portalu Fran Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša. Vgeslih so obravnavana slovenska poimenovanja za škorpijona, koloradskega, junijskega in majskega hrošča, ki so jim dodani sinonimi za ličinko majskega hrošča.","PeriodicalId":38399,"journal":{"name":"Jezikoslovni Zapiski","volume":"13 4","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-12-08","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"138590060","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
{"title":"Priročnik za vseživljenjsko učenje češčine kot materinščine","authors":"Zdeňka Kohoutková","doi":"10.3986/jz.29.2.15","DOIUrl":"https://doi.org/10.3986/jz.29.2.15","url":null,"abstract":"","PeriodicalId":38399,"journal":{"name":"Jezikoslovni Zapiski","volume":"49 6","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-12-08","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"138587122","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Prispevek obravnava odraze soglasnikov in glasovnih skupin v novomeškem govoru, ki govor približujejo glasovnemu sestavu knjižnega jezika. Stanje je primerjano z odrazi v okoliških govorih, ki so del mreže točk za Slovenski lingvistični atlas, in s starejšim zapisom novomeškega govora.
{"title":"Soglasniški odrazi v novomeškem govoru in okolici","authors":"Maruša Žibred","doi":"10.3986/jz.29.1.07","DOIUrl":"https://doi.org/10.3986/jz.29.1.07","url":null,"abstract":"Prispevek obravnava odraze soglasnikov in glasovnih skupin v novomeškem govoru, ki govor približujejo glasovnemu sestavu knjižnega jezika. Stanje je primerjano z odrazi v okoliških govorih, ki so del mreže točk za Slovenski lingvistični atlas, in s starejšim zapisom novomeškega govora.","PeriodicalId":38399,"journal":{"name":"Jezikoslovni Zapiski","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-07-29","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"42756106","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Prispevek obravnava možne statuse obglagolskega prostega morfema, ki v skladenjski vlogi predloga uvaja vezavnost. Ta vezavnost omogoča najmanj vzpostavitev vezavne družljivosti, večinsko pa izraža tudi pomensko prehodnost vsakokratne zveze glagola s predložnim prostim morfemom v povedku. S prehodnostjo in vezavnostjo pa so vzpostavljeni osnovni pogoji in posledično merila, ki zvezam glagola z vezavnim prostim morfemom omogočajo leksikalizacijo v prostomorfemski oz. predložni glagolski leksem.
{"title":"Slovenski predložni glagoli z vidika leksikalizacije","authors":"A. Žele","doi":"10.3986/jz.29.1.02","DOIUrl":"https://doi.org/10.3986/jz.29.1.02","url":null,"abstract":"Prispevek obravnava možne statuse obglagolskega prostega morfema, ki v skladenjski vlogi predloga uvaja vezavnost. Ta vezavnost omogoča najmanj vzpostavitev vezavne družljivosti, večinsko pa izraža tudi pomensko prehodnost vsakokratne zveze glagola s predložnim prostim morfemom v povedku. S prehodnostjo in vezavnostjo pa so vzpostavljeni osnovni pogoji in posledično merila, ki zvezam glagola z vezavnim prostim morfemom omogočajo leksikalizacijo v prostomorfemski oz. predložni glagolski leksem.","PeriodicalId":38399,"journal":{"name":"Jezikoslovni Zapiski","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-07-29","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"44385232","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
京公网安备 11010802042870号
京ICP备2023020795号-1
扫码关注我们
求助内容：
应助结果提醒方式：