V prispevku se objavljajo gesla, ki bodo konec leta 2022 dodana rastočemu spletnemu Novemu etimološkemu slovarju slovenskega jezika (2017–), dostopnemu na portalu Fran Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša. V geslih so obravnavani slovenski sinonimi za čmrlja.
{"title":"Novi etimološki slovar slovenskega jezika kot rastoči spletni slovar 2017−: Dodatek 2022 (sinonimi za čmrlja)","authors":"Metka Furlan","doi":"10.3986/jz.28.2.01","DOIUrl":"https://doi.org/10.3986/jz.28.2.01","url":null,"abstract":"V prispevku se objavljajo gesla, ki bodo konec leta 2022 dodana rastočemu spletnemu Novemu etimološkemu slovarju slovenskega jezika (2017–), dostopnemu na portalu Fran Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša. V geslih so obravnavani slovenski sinonimi za čmrlja.","PeriodicalId":38399,"journal":{"name":"Jezikoslovni Zapiski","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-12-29","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"48732946","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
V prispevku je predstavljen izvor dveh izbiblijskih frazemov ločiti ljuljko od pšenice in ločiti zrnje od plev ter njun razvoj v slovenskem knjižnem jeziku od 16. stoletja do sodobnega časa. Frazema druži veliko podobnosti, vendar sta se v slovenskem jeziku rabila zelo različno. V gradivu za slovenski knjižni jezik 16. stoletja je podoba ljuljke med pšenico pogostejša od ločevanja zrnja od plev, vendar v drugačni obliki od danes uveljavljenega frazema. V kasnejših obdobjih je frazem ločiti zrnje od plev bistveno pogostejši in tvori več variant, kar potrjujeta tako prisotnost v slovarjih kot korpusna analiza.
{"title":"Primerjava izvora in razvoja frazemov ločiti ljuljko od pšenice in ločiti zrnje od plev ter njunih variant","authors":"Eva Trivunović","doi":"10.3986/jz.28.2.02","DOIUrl":"https://doi.org/10.3986/jz.28.2.02","url":null,"abstract":"V prispevku je predstavljen izvor dveh izbiblijskih frazemov ločiti ljuljko od pšenice in ločiti zrnje od plev ter njun razvoj v slovenskem knjižnem jeziku od 16. stoletja do sodobnega časa. Frazema druži veliko podobnosti, vendar sta se v slovenskem jeziku rabila zelo različno. V gradivu za slovenski knjižni jezik 16. stoletja je podoba ljuljke med pšenico pogostejša od ločevanja zrnja od plev, vendar v drugačni obliki od danes uveljavljenega frazema. V kasnejših obdobjih je frazem ločiti zrnje od plev bistveno pogostejši in tvori več variant, kar potrjujeta tako prisotnost v slovarjih kot korpusna analiza.","PeriodicalId":38399,"journal":{"name":"Jezikoslovni Zapiski","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-12-29","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"46554691","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
V prispevku je prikazan krajevni govor kraja Bistrica ob Sotli (SLA T345), ki spada v bizeljski govor kozjansko-bizeljskega narečja štajerske narečne skupine. Opisane so osnovne glasoslovne in naglasoslovne značilnosti. Podan je fonološki opis govora, in sicer na osnovi narečnega gradiva, ki ga je Dragomira Kunej za potrebe SLA zbrala leta 1981.
本文介绍了Bistrica ob Sotli（SLA T345）的本地语音，它属于施蒂利亚方言群Kozjan Bizelj方言的Bizeli语音。描述了基本的嗓音和口音特征。根据德拉戈米拉·库内吉1981年为SLA的需要收集的方言材料，给出了语音的语音描述。
{"title":"Fonološki opis govora kraja Bistrica ob Sotli (SLA T345)","authors":"Januška Gostenčnik","doi":"10.3986/jz.28.2.06","DOIUrl":"https://doi.org/10.3986/jz.28.2.06","url":null,"abstract":"V prispevku je prikazan krajevni govor kraja Bistrica ob Sotli (SLA T345), ki spada v bizeljski govor kozjansko-bizeljskega narečja štajerske narečne skupine. Opisane so osnovne glasoslovne in naglasoslovne značilnosti. Podan je fonološki opis govora, in sicer na osnovi narečnega gradiva, ki ga je Dragomira Kunej za potrebe SLA zbrala leta 1981.","PeriodicalId":38399,"journal":{"name":"Jezikoslovni Zapiski","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-12-29","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"42252681","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
V okviru konference EURALEX 20221 v Mannheimu je 15. julija 2022 potekala četrta izvedba delavnice Globalex Workshop on Lexicography and Neology. Namen serije srečanj je mednarodno soočanje pogledov na metode odkrivanja in vrednotenja neologizmov, njihovo leksikografsko obravnavo in vključevanje v slovarje različnih jezikov. Delavnico podpira mednarodno združenje za leksikografijo Globalex, poteka pa letno v okviru mednarodnih konferenc posameznih leksikografskih združenj. Na letošnji izvedbi delavnice je nastopilo enajst predavateljev iz šestih držav. V sekciji konference EURALEX 2022, posvečeni tej delavnici, se je zvrstilo šest nastopov, vsi v angleščini. Sekcijo sta vodila Ilan Kernerman (K Dictionaries – Lexicala) in Annette Klosa-Kückelhaus (Leibnizev inštitut za nemški jezik). Za vsako predavanje je bilo namenjenih 30 minut. Prispevki so obravnavali pristope k obravnavi neologizmov v bantujskih jezikih, francoščini, korejščini, slovenščini, danščini in brazilski portugalščini. Uvodni prispevek z naslovom Na poti k spremljevalnemu korpusu za bantujski jezik: študija primera odkrivanja novih besed v jeziku lusoga (Towards a monitor corpus for a Bantu language: a case study of neology detection in Lusoga) sta predstavila Gilles-Maurice de Schryver in Minah Nabirye z Univerze v Gentu. Avtorja sta se spraševala, ali je po dvajsetih letih gradnje korpusa za bantujske jezike čas za pripravo spremljevalnega korpusa, ki bi omogočil zaznavanje sprememb v jeziku. Uporabnost takega pristopa sta prikazala na primeru spremljevalnega korpusa za bantujski jezik lusoga. Sledilo je predavanje Emmanuela Cartierja z Univerze Sorbona Pariz sever z naslovom Samodejno diahrono sledenje spremembam pomena: pilotna študija moderne in sodobne francoščine z združevanjem analize odvisnosti in kontekstualne vložitve besed (Diachronic semantic evolution automatic tracking: a pilot study in modern and contemporary French combining dependency analysis and contextual embeddings). V prispevku je predstavil različne faze projekta, katerega cilj je izgradnja referenčnega nabora primerov sprememb pomena v sodobni francoščini (od leta 1800 do danes), in sicer iz korpusa publicističnih
在曼海姆举行的EURALEX 20221会议上，共有15个。2022年7月，第四届Globalex词汇学与新语学研讨会举行。这一系列会议的目的是在国际上就新词的检测和评估方法、新词的词典处理以及融入不同语言的词典等问题展开意见交锋。该讲习班得到国际词典编纂协会Globalex的支持，每年在各个词典编纂协会的国际会议框架内举行。来自六个国家的十一名讲师参加了今年的研讨会。专门用于此次研讨会的EURALEX 2022会议部分举办了六场表演，全部用英语进行。该部分由Ilan Kernerman（K Dictionaries-Lexicala）和Annette Klosa-Kückelhaus（莱布尼茨德语学院）领导。每讲30分钟。文章讨论了处理班图语、法语、韩语、斯洛文尼亚语、丹麦语和巴西葡萄牙语新词的方法。根特大学的Gilles Maurice de Schryver和Minah Nabirye发表了题为“建立班图语的监控语料库：卢索加新词检测的案例研究”的介绍性文章。作者想知道，在班图语兵团成立20年后，是否是时候准备一支能够检测语言变化的随行部队了。Bantu Lusoga支援团的例子证明了这种方法的有用性。随后，巴黎北部索邦大学的Emmanuel Cartier发表了题为“意义变化的自动历时追踪：结合依存分析和词语上下文呈现对现代和当代法语的初步研究”的演讲（Diachronic语义进化自动跟踪：结合依赖分析和上下文嵌入的现代和现代法语试点研究）。在他的论文中，他介绍了该项目的不同阶段，旨在建立一组当代法语（从1800年到现在）意义变化的参考例子，即从
{"title":"Četrta Globalexova delavnica na temo slovaropisja in novih besed (2022)","authors":"Urška Vranjek Ošlak","doi":"10.3986/jz.28.2.14","DOIUrl":"https://doi.org/10.3986/jz.28.2.14","url":null,"abstract":"V okviru konference EURALEX 20221 v Mannheimu je 15. julija 2022 potekala četrta izvedba delavnice Globalex Workshop on Lexicography and Neology. Namen serije srečanj je mednarodno soočanje pogledov na metode odkrivanja in vrednotenja neologizmov, njihovo leksikografsko obravnavo in vključevanje v slovarje različnih jezikov. Delavnico podpira mednarodno združenje za leksikografijo Globalex, poteka pa letno v okviru mednarodnih konferenc posameznih leksikografskih združenj. Na letošnji izvedbi delavnice je nastopilo enajst predavateljev iz šestih držav. V sekciji konference EURALEX 2022, posvečeni tej delavnici, se je zvrstilo šest nastopov, vsi v angleščini. Sekcijo sta vodila Ilan Kernerman (K Dictionaries – Lexicala) in Annette Klosa-Kückelhaus (Leibnizev inštitut za nemški jezik). Za vsako predavanje je bilo namenjenih 30 minut. Prispevki so obravnavali pristope k obravnavi neologizmov v bantujskih jezikih, francoščini, korejščini, slovenščini, danščini in brazilski portugalščini. Uvodni prispevek z naslovom Na poti k spremljevalnemu korpusu za bantujski jezik: študija primera odkrivanja novih besed v jeziku lusoga (Towards a monitor corpus for a Bantu language: a case study of neology detection in Lusoga) sta predstavila Gilles-Maurice de Schryver in Minah Nabirye z Univerze v Gentu. Avtorja sta se spraševala, ali je po dvajsetih letih gradnje korpusa za bantujske jezike čas za pripravo spremljevalnega korpusa, ki bi omogočil zaznavanje sprememb v jeziku. Uporabnost takega pristopa sta prikazala na primeru spremljevalnega korpusa za bantujski jezik lusoga. Sledilo je predavanje Emmanuela Cartierja z Univerze Sorbona Pariz sever z naslovom Samodejno diahrono sledenje spremembam pomena: pilotna študija moderne in sodobne francoščine z združevanjem analize odvisnosti in kontekstualne vložitve besed (Diachronic semantic evolution automatic tracking: a pilot study in modern and contemporary French combining dependency analysis and contextual embeddings). V prispevku je predstavil različne faze projekta, katerega cilj je izgradnja referenčnega nabora primerov sprememb pomena v sodobni francoščini (od leta 1800 do danes), in sicer iz korpusa publicističnih","PeriodicalId":38399,"journal":{"name":"Jezikoslovni Zapiski","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-12-29","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"45038550","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
The indigenous languages of the Caucasus (Nakh-Daghestanian, Abkhazo-Agyghean and Kartvelian) present a remarkable degree of diversity in their morphological systems, both between and within larger genealogical units and even closely-related varieties. This article is an attempt to present a theoretically and typologically informed overview of the major parameters of morphological variation of the Caucasian languages and to highlight a number of non-trivial and rare phenomena found in their morphology. The phenomena discussed include locus of marking, types of affixal and non-affixal exponence, non-trivial form-meaning relations, and manifestations of polysynthesis.
{"title":"Morphology of the Caucasian Languages: A Typological Overview","authors":"P. Arkadiev","doi":"10.3986/jz.28.1.01","DOIUrl":"https://doi.org/10.3986/jz.28.1.01","url":null,"abstract":"The indigenous languages of the Caucasus (Nakh-Daghestanian, Abkhazo-Agyghean and Kartvelian) present a remarkable degree of diversity in their morphological systems, both between and within larger genealogical units and even closely-related varieties. This article is an attempt to present a theoretically and typologically informed overview of the major parameters of morphological variation of the Caucasian languages and to highlight a number of non-trivial and rare phenomena found in their morphology. The phenomena discussed include locus of marking, types of affixal and non-affixal exponence, non-trivial form-meaning relations, and manifestations of polysynthesis.","PeriodicalId":38399,"journal":{"name":"Jezikoslovni Zapiski","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-09-27","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"45808529","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Jezikovna in politična situacija v Ukrajini je v zadnjem obdobju postala ena najbolj aktualnih tem sodobne geopolitike. Ob tem pogosto prihaja do nepopolnih oz. celo napačnih in zavajajočih interpretacij njenih dejavnikov in smernic s strani posameznikov, medijev ipd. V članku poskušamo analizirati jezikovno politiko v Ukrajini v letih 1991–2021. Upoštevani so zgodovinska dinamika jezikovna zakonodaja, tendence, ideološki kontekst in smernice jezikovne politike. Prikazan je razvoj ukrajinske situacije v obdobju tik pred osamosvojitvijo (1989), nato pa v 30 letih od osamosvojitve (1991) naprej in po zmagi t. i. revolucije dostojanstva (februar 2014) vse do danes.
{"title":"Pregled jezikovne politike v Ukrajini 1991–2021","authors":"Marija Sotnikova Štravs","doi":"10.3986/jz.28.1.10","DOIUrl":"https://doi.org/10.3986/jz.28.1.10","url":null,"abstract":"Jezikovna in politična situacija v Ukrajini je v zadnjem obdobju postala ena najbolj aktualnih tem sodobne geopolitike. Ob tem pogosto prihaja do nepopolnih oz. celo napačnih in zavajajočih interpretacij njenih dejavnikov in smernic s strani posameznikov, medijev ipd. V članku poskušamo analizirati jezikovno politiko v Ukrajini v letih 1991–2021. Upoštevani so zgodovinska dinamika jezikovna zakonodaja, tendence, ideološki kontekst in smernice jezikovne politike. Prikazan je razvoj ukrajinske situacije v obdobju tik pred osamosvojitvijo (1989), nato pa v 30 letih od osamosvojitve (1991) naprej in po zmagi t. i. revolucije dostojanstva (februar 2014) vse do danes.","PeriodicalId":38399,"journal":{"name":"Jezikoslovni Zapiski","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-09-27","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"49083808","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Nina Ledinek, Mateja Jemec Tomazin, Mitja Trojar, Andrej Perdih, Janoš Ježovnik, Miro Romih, T. Erjavec
V prispevku je predstavljen Korpus šolskih besedil slovenskega jezika, specializirani pisni korpus slovenščine v obsegu približno 1,8 milijona pojavnic. Korpus je bil zasnovan v okviru projekta Franček, Jezikovna svetovalnica za učitelje slovenščine in Šolski slovar slovenskega jezika, in sicer kot gradivska osnova za oblikovanje Šolskega slovarja slovenskega jezika, prvega znanstveno utemeljenega pedagoškega slovarja za slovenski jezik. Prispevek obravnava besedilnotipsko sestavo in obseg korpusa, osvetljuje tehnične postopke predpriprave besedil in njihovega jezikoslovnega označevanja ter predstavlja nabor korpusnih metapodatkov, hkrati pa pojasnjuje, v katerih formatih in pod katerimi licencami je Korpus šolskih besedil slovenskega jezika na voljo. Članek opozarja tudi na pravne vidike pridobivanja besedil.
{"title":"Korpus šolskih besedil slovenskega jezika: zasnova in gradnja","authors":"Nina Ledinek, Mateja Jemec Tomazin, Mitja Trojar, Andrej Perdih, Janoš Ježovnik, Miro Romih, T. Erjavec","doi":"10.3986/jz.28.1.07","DOIUrl":"https://doi.org/10.3986/jz.28.1.07","url":null,"abstract":"V prispevku je predstavljen Korpus šolskih besedil slovenskega jezika, specializirani pisni korpus slovenščine v obsegu približno 1,8 milijona pojavnic. Korpus je bil zasnovan v okviru projekta Franček, Jezikovna svetovalnica za učitelje slovenščine in Šolski slovar slovenskega jezika, in sicer kot gradivska osnova za oblikovanje Šolskega slovarja slovenskega jezika, prvega znanstveno utemeljenega pedagoškega slovarja za slovenski jezik. Prispevek obravnava besedilnotipsko sestavo in obseg korpusa, osvetljuje tehnične postopke predpriprave besedil in njihovega jezikoslovnega označevanja ter predstavlja nabor korpusnih metapodatkov, hkrati pa pojasnjuje, v katerih formatih in pod katerimi licencami je Korpus šolskih besedil slovenskega jezika na voljo. Članek opozarja tudi na pravne vidike pridobivanja besedil.","PeriodicalId":38399,"journal":{"name":"Jezikoslovni Zapiski","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-09-27","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"47133750","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
This article presents some results of cross-linguistic research on verbs of pushing and pulling in nine Slavic languages. These data call into question the traditional notion of the semantic field as a clear-cut class of lexical units. It is shown that, due to semantic adjacency, fields may overlap, so that in different languages the same event may be described by verbs that would be assigned to different semantic fields in the traditional approach. The violation of inter-field boundaries is evidenced by both synchronic and diachronic data.
{"title":"Semantic Continuity in a Cross-Linguistic Perspective: Evidence from Slavic Verbs of Pulling and Pushing","authors":"Alina Sherstyuk, T. Reznikova","doi":"10.3986/jz.28.1.03","DOIUrl":"https://doi.org/10.3986/jz.28.1.03","url":null,"abstract":"This article presents some results of cross-linguistic research on verbs of pushing and pulling in nine Slavic languages. These data call into question the traditional notion of the semantic field as a clear-cut class of lexical units. It is shown that, due to semantic adjacency, fields may overlap, so that in different languages the same event may be described by verbs that would be assigned to different semantic fields in the traditional approach. The violation of inter-field boundaries is evidenced by both synchronic and diachronic data.","PeriodicalId":38399,"journal":{"name":"Jezikoslovni Zapiski","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-09-27","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"43076958","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
{"title":"Bojan Čop and the Etymology of Tocharian käṣṣi ‘teacher’","authors":"S. Zimmer","doi":"10.3986/jz.28.1.09","DOIUrl":"https://doi.org/10.3986/jz.28.1.09","url":null,"abstract":"AB käṣṣi ‘teacher’ is due to Bojan Čop (1975).","PeriodicalId":38399,"journal":{"name":"Jezikoslovni Zapiski","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-09-27","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"47421448","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
京公网安备 11010802042870号
京ICP备2023020795号-1
扫码关注我们
求助内容：
应助结果提醒方式：