Tretja knjiga dela Atlantica Olofa Rudbecka iz leta 1698 vsebuje večjezični primerjalni slovarček, ki v stolpcu Slavonica vsebuje 228 slovenskih besed, poleg tega pa še osem poljskih, šest hrvaških in štiri češke. Prispevek opozarja na pomen tega slovarčka za zgodovino slovenskega slovaropisja, opisuje postopke uporabe Megiserjevega slovarja Thesaurus polyglottus iz leta 1603 kot predloge za »slovanske« besede in išče natančen Rudbeckov vir za vsako uporabljeno besedo.
{"title":"Slovenski prevedki v večjezičnem primerjalnem slovarčku Olofa Rudbecka st. (1698): nov podatek za zgodovino slovenskega slovaropisja in analizo uporabe slovarjev v 17. stoletju","authors":"Kozma Ahačič","doi":"10.3986/jz.29.1.01","DOIUrl":"https://doi.org/10.3986/jz.29.1.01","url":null,"abstract":"Tretja knjiga dela Atlantica Olofa Rudbecka iz leta 1698 vsebuje večjezični primerjalni slovarček, ki v stolpcu Slavonica vsebuje 228 slovenskih besed, poleg tega pa še osem poljskih, šest hrvaških in štiri češke. Prispevek opozarja na pomen tega slovarčka za zgodovino slovenskega slovaropisja, opisuje postopke uporabe Megiserjevega slovarja Thesaurus polyglottus iz leta 1603 kot predloge za »slovanske« besede in išče natančen Rudbeckov vir za vsako uporabljeno besedo.","PeriodicalId":38399,"journal":{"name":"Jezikoslovni Zapiski","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-07-29","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"45408246","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
V prispevku se poskuša pokazati, da v govorih terskega narečja posamezni nepričakovani oksitonirani primeri tipa ziˈma ap B in C v slovenščini niso osamljeni, ampak jih je mogoče prepoznati celo v drugih, od terskega narečja tudi arealno oddaljenih govorih, in da ne predstavljajo arhaizmov, ki bi kazali, da akcentski umik na prednaglasno dolžino *zim > *zīmȁ > *zíːma ne bi bil splošnoslovenski oziroma praslovenski, ampak da te oksitoneze odražajo jezikovno dogajanje iz časa po splošnoslovenskem akcentskem umiku na prednaglasno dolžino *zīmȁ > *zíːma, ki je zajelo precej širše slovensko jezikovno območje od terskega.
文章试图表明，在第三方言语篇中，斯洛文尼亚语中的zi ma ap B和C类型的个别意外增氧格并不是孤立的，但即使在其他语篇中也可以从第三方言中识别出来，而且它们并不代表古言，重音退缩到重音前长度*zim>*zīmȁ>*zíma不会是一般的斯洛文尼亚语或前斯洛文尼亚语，但这些音调变化反映了在斯洛文尼亚人重音退缩到口音前长度*zāma 78.3;>*zíma之后的语言事件，后者覆盖了比特尔斯克更广泛的斯洛文尼亚语区域。
{"title":"Terske in druge slovenske sekundarne oksitoneze","authors":"Metka Furlan","doi":"10.3986/jz.29.1.04","DOIUrl":"https://doi.org/10.3986/jz.29.1.04","url":null,"abstract":"V prispevku se poskuša pokazati, da v govorih terskega narečja posamezni nepričakovani oksitonirani primeri tipa ziˈma ap B in C v slovenščini niso osamljeni, ampak jih je mogoče prepoznati celo v drugih, od terskega narečja tudi arealno oddaljenih govorih, in da ne predstavljajo arhaizmov, ki bi kazali, da akcentski umik na prednaglasno dolžino *zim > *zīmȁ > *zíːma ne bi bil splošnoslovenski oziroma praslovenski, ampak da te oksitoneze odražajo jezikovno dogajanje iz časa po splošnoslovenskem akcentskem umiku na prednaglasno dolžino *zīmȁ > *zíːma, ki je zajelo precej širše slovensko jezikovno območje od terskega.","PeriodicalId":38399,"journal":{"name":"Jezikoslovni Zapiski","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-07-29","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"49164259","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
{"title":"»Slovenski/koroški/podjunski« (?) števniki v latinskem rokopisu iz tretje četrtine 12. stoletja (Heiligenkreuz, Cod. 250)","authors":"Tadeusz Lewaszkiewicz, Wiesław Wydra","doi":"10.3986/jz.29.1.09","DOIUrl":"https://doi.org/10.3986/jz.29.1.09","url":null,"abstract":"<jats:p>.</jats:p>","PeriodicalId":38399,"journal":{"name":"Jezikoslovni Zapiski","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-07-29","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"48139946","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Prispevek prikazuje vsebino in jezikovne značilnosti Narodnega blaga iz Roža (ŠR 1936/37). Gre za narečno etnološko monografijo o življenju, delu in kulturi kmečkega stanu v medvojnem času. Vsebuje besedila iz ljudskega izročila, prikaz šeg in navad v življenjskem krogu ter noš, podroben opis kmečke domačije, izrazje za staro kmečko orodje, opis kmečkih in obrednih jedi ter dejavnosti skozi letne čase, narečni slovar idr. Primerjava besedilnih primerov iz monografije z njihovo transkripcijo v današnji podobi govora kaže precejšne spremembe plajberškega govora v zadnjih nekaj manj kot sto letih.
{"title":"Narodno blago iz Roža 1936/37: dialektološka in etnološka zakladnica v rožanskem narečju","authors":"H. Maurer-Lausegger","doi":"10.3986/jz.29.1.06","DOIUrl":"https://doi.org/10.3986/jz.29.1.06","url":null,"abstract":"Prispevek prikazuje vsebino in jezikovne značilnosti Narodnega blaga iz Roža (ŠR 1936/37). Gre za narečno etnološko monografijo o življenju, delu in kulturi kmečkega stanu v medvojnem času. Vsebuje besedila iz ljudskega izročila, prikaz šeg in navad v življenjskem krogu ter noš, podroben opis kmečke domačije, izrazje za staro kmečko orodje, opis kmečkih in obrednih jedi ter dejavnosti skozi letne čase, narečni slovar idr. Primerjava besedilnih primerov iz monografije z njihovo transkripcijo v današnji podobi govora kaže precejšne spremembe plajberškega govora v zadnjih nekaj manj kot sto letih. ","PeriodicalId":38399,"journal":{"name":"Jezikoslovni Zapiski","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-07-29","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"43107824","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Prispevek predstavlja del posnetih, transkribiranih in glasovno poknjiženih različic besedila o stari kmečki hiši v slovenskih govorih na avstrijskem Koroškem v krajih Bistrica na Zilji – Feistritz an der Gail, Radiše – Radsberg, Zgornji Kot – Zell-Oberwinkel, Sele (Zell-Pfarre), Želuče – Selkach, Obirsko – Ebriach in Pliberk – Bleiburg. Pripravljena so bila za Interaktivno karto slovenskih narečnih besedil (IKNB), kjer doslej za to območje ni bilo gradiva. V uvodu so opisane težave pri pridobivanju gradiva, na koncu pa je opravljena primerjava leksemov v besedilih in na kartah Slovenskega lingvističnega atlasa 2 (SLA 2). Tako avtorica kot informatorji in posredniki so se srečevali z veliko težavami, saj je pravih narečnih govorcev na tem območju malo ali pa ne poznajo starejšega izrazja.
这篇文章介绍了一部分录音、转录和录音版本的文本，内容涉及斯洛文尼亚在卡林西亚的Bistrica na Zilji–Feistritz an der Gail、Radiše–Radsberg、Zgornji Kot–Zell Oberwinkel、Sele（Zell Pfarre）、želuče–Selkach、Obirsko–Ebriach和Pliberk–Bleiburg镇的演讲中的一座老农舍。他们是为斯洛文尼亚方言文本互动地图（IKNB）准备的，到目前为止，该地图还没有这方面的材料。引言描述了在获得材料时遇到的困难，并最后比较了斯洛文尼亚语言地图集2（SLA 2）文本和地图中的词典。提交人、举报人和中间人都面临许多困难，因为这一地区很少或根本没有真正的方言使用者。
{"title":"Besedilo o stari kmečki hiši v slovenskih narečjih na avstrijskem Koroškem","authors":"Ivona Andres","doi":"10.3986/jz.29.1.08","DOIUrl":"https://doi.org/10.3986/jz.29.1.08","url":null,"abstract":"Prispevek predstavlja del posnetih, transkribiranih in glasovno poknjiženih različic besedila o stari kmečki hiši v slovenskih govorih na avstrijskem Koroškem v krajih Bistrica na Zilji – Feistritz an der Gail, Radiše – Radsberg, Zgornji Kot – Zell-Oberwinkel, Sele (Zell-Pfarre), Želuče – Selkach, Obirsko – Ebriach in Pliberk – Bleiburg. Pripravljena so bila za Interaktivno karto slovenskih narečnih besedil (IKNB), kjer doslej za to območje ni bilo gradiva. V uvodu so opisane težave pri pridobivanju gradiva, na koncu pa je opravljena primerjava leksemov v besedilih in na kartah Slovenskega lingvističnega atlasa 2 (SLA 2). Tako avtorica kot informatorji in posredniki so se srečevali z veliko težavami, saj je pravih narečnih govorcev na tem območju malo ali pa ne poznajo starejšega izrazja.","PeriodicalId":38399,"journal":{"name":"Jezikoslovni Zapiski","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-07-29","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"48421855","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
V raziskavi, ki se opira na terensko dialektološko gradivo, smo želeli ugotoviti, v kolikšni meri so stičnost, bližina ali oddaljenost slovanskega in romanskega jezikovnega območja vplivale na rabo romanizmov v izbranih slovenskih istrskih govorih. V kraju Bertoki, kjer živijo narečno italijansko in slovensko govoreči domačini, se namreč istrskoslovensko in istrskobeneško govorno območje prepletata, Šared predstavlja (na Izolskem) mejnik med romanskim in slovanskim jezikovnim svetom – severno od kraja obstaja le istrskobeneško narečje, vzhodno in jugozahodno pretežno le šavrinski in rižanski govori, Pomjan pa se nahaja v osrčju šavrinskega sveta in je znatno oddaljen od romanskega jezikovnega okolja.
{"title":"Raba leksikalnih romanizmov v slovenskih narečnih govorih slovenske Istre: primer dvo- in enojezičnih vasi Bertoki, Pomjan in Šared","authors":"Suzana Todorovič","doi":"10.3986/jz.29.1.05","DOIUrl":"https://doi.org/10.3986/jz.29.1.05","url":null,"abstract":"V raziskavi, ki se opira na terensko dialektološko gradivo, smo želeli ugotoviti, v kolikšni meri so stičnost, bližina ali oddaljenost slovanskega in romanskega jezikovnega območja vplivale na rabo romanizmov v izbranih slovenskih istrskih govorih. V kraju Bertoki, kjer živijo narečno italijansko in slovensko govoreči domačini, se namreč istrskoslovensko in istrskobeneško govorno območje prepletata, Šared predstavlja (na Izolskem) mejnik med romanskim in slovanskim jezikovnim svetom – severno od kraja obstaja le istrskobeneško narečje, vzhodno in jugozahodno pretežno le šavrinski in rižanski govori, Pomjan pa se nahaja v osrčju šavrinskega sveta in je znatno oddaljen od romanskega jezikovnega okolja.","PeriodicalId":38399,"journal":{"name":"Jezikoslovni Zapiski","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-07-29","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"41774963","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
V prispevku so določene in analizirane slovenske jezikovnosistemske (kontrastivne) in prevodne ustreznice bolgarskega predprihodnjika, ki v prvi vrsti označuje preddobno dejanje v prihodnosti; analiza temelji na zgledih iz bolgarskih slovničnih del ter sedmih bolgarskih književnih del in njihovih slovenskih prevodov. Bolgarskemu predprihodnjiku v slovenščini kontrastivno ustreza prihodnjik z izrazom preddobnosti; slovenske prevodne ustreznice bolgarskega predprihodnjika pa vključujejo prihodnjik, ki označuje prihodnost, in pogojnik z naklonsko vsebino (eventualnost); v dveh prevodnih primerih preddobnost označuje časovni izraz.
{"title":"Bolgarski predprihodnjik in njegove slovenske ustreznice: kontrastivno-prevodni vidik","authors":"Robert Grošelj","doi":"10.3986/jz.29.1.03","DOIUrl":"https://doi.org/10.3986/jz.29.1.03","url":null,"abstract":"V prispevku so določene in analizirane slovenske jezikovnosistemske (kontrastivne) in prevodne ustreznice bolgarskega predprihodnjika, ki v prvi vrsti označuje preddobno dejanje v prihodnosti; analiza temelji na zgledih iz bolgarskih slovničnih del ter sedmih bolgarskih književnih del in njihovih slovenskih prevodov. Bolgarskemu predprihodnjiku v slovenščini kontrastivno ustreza prihodnjik z izrazom preddobnosti; slovenske prevodne ustreznice bolgarskega predprihodnjika pa vključujejo prihodnjik, ki označuje prihodnost, in pogojnik z naklonsko vsebino (eventualnost); v dveh prevodnih primerih preddobnost označuje časovni izraz.","PeriodicalId":38399,"journal":{"name":"Jezikoslovni Zapiski","volume":"1 1","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-07-29","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"41768520","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
京公网安备 11010802042870号
京ICP备2023020795号-1
扫码关注我们
求助内容：
应助结果提醒方式：