Pub Date : 2020-10-16DOI: 10.31449/upinf.vol28.num3.88
Marina Trkman, Mitja Lapajne, Božidarka Radović
Veliko zdravstvenih aplikacij mora komunicirati med seboj. Prepisovanje podatkov iz ene aplikacije v drugo je nedopustno, saj se pri tem dogajajo napake, ki ogrožajo paciente. Ker želimo omogočiti avtomatski prenos podatkov iz ene v drugo aplikacijo, se je potrebno osredotočiti na zagotavljanje sintaktične in semantične interoperabilnosti. V članku prestavljamo primer integracije dveh zdravstvenih aplikacij v Angliji. Angleški NHS pri prenosu podatkov narekuje uporabo podatkovnih elementov standarda FHIR, s čimer dosežemo sintaktično interoperabilnost. Da bi dosegli semantično interoperabilnost, je potrebno zagotoviti, da se pomen konteksta pri prenosu ne spremeni. Cilja našega članka sta dva. Prvi je predstaviti predlog preslikave podatkovnih elementov iz standarda openEHR v integracijski standard imenovan FHIR. Drugi je ugotoviti, s katerimi izzivi se soočajo programerji ob uporabi standarda FHIR. V članku smo predstavili, kako angleška skupnost INTEROPen promovira uporabo razširjenega standarda CareConnect FHIR v angleškem zdravstvenem sistemu. Ugotovili smo, da temeljni izziv predstavlja prepisovanje podatkov iz enega standarda v drugega, saj ogroža pacientovo varnost, ker se lahko zgodijo napake pri prepisovanju. Tudi raznolika interpretacija pomena podatkovnih elementov objektov FHIR predstavlja izziv. In na zadnje tudi izdaje novih različic standarda FHIR, CareConnect FHIR in eksternih šifrantov. Ponudniki aplikacij, ki so povezane med seboj, morajo sodelovati, da sočasno umestijo nove spremembe v integriranih aplikacijah oziroma predvidijo morebitne napake in strategije za reševanje težav.
{"title":"Izzivi integracije zdravstvenih aplikacij: Souporaba standardov OpenEHR in FHIR","authors":"Marina Trkman, Mitja Lapajne, Božidarka Radović","doi":"10.31449/upinf.vol28.num3.88","DOIUrl":"https://doi.org/10.31449/upinf.vol28.num3.88","url":null,"abstract":"Veliko zdravstvenih aplikacij mora komunicirati med seboj. Prepisovanje podatkov iz ene aplikacije v drugo je nedopustno, saj se pri tem dogajajo napake, ki ogrožajo paciente. Ker želimo omogočiti avtomatski prenos podatkov iz ene v drugo aplikacijo, se je potrebno osredotočiti na zagotavljanje sintaktične in semantične interoperabilnosti. V članku prestavljamo primer integracije dveh zdravstvenih aplikacij v Angliji. Angleški NHS pri prenosu podatkov narekuje uporabo podatkovnih elementov standarda FHIR, s čimer dosežemo sintaktično interoperabilnost. Da bi dosegli semantično interoperabilnost, je potrebno zagotoviti, da se pomen konteksta pri prenosu ne spremeni. Cilja našega članka sta dva. Prvi je predstaviti predlog preslikave podatkovnih elementov iz standarda openEHR v integracijski standard imenovan FHIR. Drugi je ugotoviti, s katerimi izzivi se soočajo programerji ob uporabi standarda FHIR. V članku smo predstavili, kako angleška skupnost INTEROPen promovira uporabo razširjenega standarda CareConnect FHIR v angleškem zdravstvenem sistemu. Ugotovili smo, da temeljni izziv predstavlja prepisovanje podatkov iz enega standarda v drugega, saj ogroža pacientovo varnost, ker se lahko zgodijo napake pri prepisovanju. Tudi raznolika interpretacija pomena podatkovnih elementov objektov FHIR predstavlja izziv. In na zadnje tudi izdaje novih različic standarda FHIR, CareConnect FHIR in eksternih šifrantov. Ponudniki aplikacij, ki so povezane med seboj, morajo sodelovati, da sočasno umestijo nove spremembe v integriranih aplikacijah oziroma predvidijo morebitne napake in strategije za reševanje težav.","PeriodicalId":393713,"journal":{"name":"Uporabna informatika","volume":null,"pages":null},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2020-10-16","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"134208754","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2020-10-16DOI: 10.31449/upinf.vol28.num3.89
Domen Mongus, Matej Brumen, Borut Kozan
V tem članku se osredotočamo na implementacijo naprednega geografskega informacijskega sistema, ki omogoča samodejno ocenjevanje večletnih profilov gibanja nadmorskih višin gladine jezer. Implementacija predlaganega sistema temelji na integraciji platforme Open Access Hub, ki omogoča dostop do odprtih podatkov Copernicus. Pri tem se osredotočamo na multispektralne optične slike para satelitov Sentinel 2, ki omogočajo izvedbo meritev s petdnevno časovno in desetmetrsko prostorsko ločljivostjo. Ključni gradniki predlaganega sistema so podsistem za samodejen zajem podatkov ter njihovo predobdelavo, vključno s tehnikami podatkovnega razšumljanja, obrezovanje slik in njihovo prostorsko poravnavo, digitalni model reliefa oziroma točkovna definicija nadmorskih višin okoliškega terena, algoritem za razpoznavo in filtriranje oblačnih slik, komponenta za razpoznavo pokrivnosti površja, izračun vodnega indeksa in segmentacijo gladine jezer ter sistem za preslikavo razpoznanih mej gladine jezer v nadmorske višine. Z rezultati demonstriramo, da predlagan pristop omogoča dovolj visoko natančnost za praktično uporabo.
{"title":"Merjenje nadmorske višine gladine jezer iz optičnih satelitskih slik","authors":"Domen Mongus, Matej Brumen, Borut Kozan","doi":"10.31449/upinf.vol28.num3.89","DOIUrl":"https://doi.org/10.31449/upinf.vol28.num3.89","url":null,"abstract":"V tem članku se osredotočamo na implementacijo naprednega geografskega informacijskega sistema, ki omogoča samodejno ocenjevanje večletnih profilov gibanja nadmorskih višin gladine jezer. Implementacija predlaganega sistema temelji na integraciji platforme Open Access Hub, ki omogoča dostop do odprtih podatkov Copernicus. Pri tem se osredotočamo na multispektralne optične slike para satelitov Sentinel 2, ki omogočajo izvedbo meritev s petdnevno časovno in desetmetrsko prostorsko ločljivostjo. Ključni gradniki predlaganega sistema so podsistem za samodejen zajem podatkov ter njihovo predobdelavo, vključno s tehnikami podatkovnega razšumljanja, obrezovanje slik in njihovo prostorsko poravnavo, digitalni model reliefa oziroma točkovna definicija nadmorskih višin okoliškega terena, algoritem za razpoznavo in filtriranje oblačnih slik, komponenta za razpoznavo pokrivnosti površja, izračun vodnega indeksa in segmentacijo gladine jezer ter sistem za preslikavo razpoznanih mej gladine jezer v nadmorske višine. Z rezultati demonstriramo, da predlagan pristop omogoča dovolj visoko natančnost za praktično uporabo.","PeriodicalId":393713,"journal":{"name":"Uporabna informatika","volume":null,"pages":null},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2020-10-16","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"122618553","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2020-10-16DOI: 10.31449/upinf.vol28.num3.94
Marko Kompara, Tomi Jerenko, Marko Hölbl
Zaupnost podatkov je ena od osnovnih zahtev varovanja podatkov, ki je danes najpogosteje zagotovljena z uporabo simetričnih bločnih šifer. Najpogosteje uporabljena simetrična bločna šifra je AES. Njegova prilagodljivost z različnimi načini delovanja, možnostjo hitre programske in strojne implementacije, ter podpora s strani proizvajalcev opreme omogočajo, da je AES prisoten skoraj povsod, kjer je potrebno šifriranje podatkov. V prispevku je hitrost delovanja AES primerjana s šiframi Camellia, DES, 3DES, Serpent in Twofish. Poleg tega jev analizo vključena tudi strojna implementacija algoritma AES. Zanima nas, kakšen je dejanski učinek strojne implementacije algoritma na hitrost njegovega delovanja. Rezultati raziskave kažejo, da je AES najhitrejši algoritem med primerjanimi algoritmi. Razlika v hitrosti pa se v strojno pospešenem načinu izboljša za več kot cel red velikosti.
{"title":"Primerjava hitrosti simetričnih bločnih šifer","authors":"Marko Kompara, Tomi Jerenko, Marko Hölbl","doi":"10.31449/upinf.vol28.num3.94","DOIUrl":"https://doi.org/10.31449/upinf.vol28.num3.94","url":null,"abstract":"Zaupnost podatkov je ena od osnovnih zahtev varovanja podatkov, ki je danes najpogosteje zagotovljena z uporabo simetričnih bločnih šifer. Najpogosteje uporabljena simetrična bločna šifra je AES. Njegova prilagodljivost z različnimi načini delovanja, možnostjo hitre programske in strojne implementacije, ter podpora s strani proizvajalcev opreme omogočajo, da je AES prisoten skoraj povsod, kjer je potrebno šifriranje podatkov. V prispevku je hitrost delovanja AES primerjana s šiframi Camellia, DES, 3DES, Serpent in Twofish. Poleg tega jev analizo vključena tudi strojna implementacija algoritma AES. Zanima nas, kakšen je dejanski učinek strojne implementacije algoritma na hitrost njegovega delovanja. Rezultati raziskave kažejo, da je AES najhitrejši algoritem med primerjanimi algoritmi. Razlika v hitrosti pa se v strojno pospešenem načinu izboljša za več kot cel red velikosti.","PeriodicalId":393713,"journal":{"name":"Uporabna informatika","volume":null,"pages":null},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2020-10-16","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"124049831","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2020-10-16DOI: 10.31449/upinf.vol28.num3.100
Jernej Nejc Dougan, Krištof Oštir, Mateja Kristan
Aerolaserski oblaki tock so pomemben vir informacij v številnih prostorskih aplikacijah, kot na primer pri izdelavi digitalnih modelov terena ali kartiranju in popisu sredstev kriticne infrastrukture. Semantična segmentacija se lahko uporablja v vecini procesnih tokov obdelave aerolaserskih oblakov točk. V zadnjih letih najboljše rezultate za semanticno segmentacijo in klasifikacijo dosegajo metode globokega učenja. Na kakovost segmentacije med drugim vpliva izbor sosešcine točk in centriranje višine. V članku predstavimo in evalviramo razlicne metode za centriranje višin. Preizkuse smo izvedli na podatkovni zbirki ISPRS 3D Semantic Labelling, kjer smo s preprosto metodo centriranja najmanjše višine izboljšali rezultat za skoraj dva procenta.
在许多空间应用中，如创建数字地形模型或绘制关键基础设施资产地图和清单，航空激光点云都是重要的信息来源。语义分割可用于大多数激光点云处理工作流程。近年来，深度学习方法取得了语义分割和分类的最佳效果。分割的质量受点邻域的选择和高度居中等因素的影响。在本文中，我们介绍并评估了不同的高度居中方法。 我们在 ISPRS 3D Semantic Labelling 数据集上进行了测试，其中一种简单的最小高度居中方法将结果提高了近 2%。
{"title":"Semantična segmentacija aerolaserskih oblakov točk in centriranje višin globalnih soseščin","authors":"Jernej Nejc Dougan, Krištof Oštir, Mateja Kristan","doi":"10.31449/upinf.vol28.num3.100","DOIUrl":"https://doi.org/10.31449/upinf.vol28.num3.100","url":null,"abstract":"Aerolaserski oblaki tock so pomemben vir informacij v številnih prostorskih aplikacijah, kot na primer pri izdelavi digitalnih modelov terena ali kartiranju in popisu sredstev kriticne infrastrukture. Semantična segmentacija se lahko uporablja v vecini procesnih tokov obdelave aerolaserskih oblakov točk. V zadnjih letih najboljše rezultate za semanticno segmentacijo in klasifikacijo dosegajo metode globokega učenja. Na kakovost segmentacije med drugim vpliva izbor sosešcine točk in centriranje višine. V članku predstavimo in evalviramo razlicne metode za centriranje višin. Preizkuse smo izvedli na podatkovni zbirki ISPRS 3D Semantic Labelling, kjer smo s preprosto metodo centriranja najmanjše višine izboljšali rezultat za skoraj dva procenta.","PeriodicalId":393713,"journal":{"name":"Uporabna informatika","volume":null,"pages":null},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2020-10-16","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"130278054","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2020-08-18DOI: 10.31449/upinf.vol28.num2.90
Simon Kolmanič, Maršenka Marksel, Domen Mongus, Borut Žalik
Navidezno in obogateno resničnost lahko uporabimo tudi na področju predstavitev novih izdelkov in idej širši javnosti. Z njima lahko uporabnike in potencialne kupce seznanimo z izdelkom že v času njegovega razvoja. V članku opisujemo naše izkušnje s predstavitvijo rezultatov projekta MAHEPA. Gre za evropski projekt v okviru programa Obzorje 2020, znotraj katerega se razvijata dva hibridna pogona za letala prihodnosti. Ker so leti s tema pogonoma predvideni šele v letu 2020, je bilo možno napredek v razvoju obeh pogonskih sistemov letal na letalskem sejmu AERO 2019 predstaviti zgolj s pomočjo virtualnih modelov. V članku predstavljamo naše izkušnje s pripravo predstavitve, temelječe na navidezni in obogateni resničnosti, ter pokažemo, da so takšne predstavitve konkurenčne klasičnim in predstavljajo cenovno ugodnejšo alternativo. Predstavitev smo razdelili v tri sklope, pri čemer smo uporabljali očala HoloLens, čelado HTC Vive, s kodami QR pa smo krmilili tudi predstavitev na mobilnih napravah. Vse tri predstavitve so bile izdelane z igralnim pogonom Unity.
{"title":"Tehnologije navidezne in obogatene resničnosti, kot orodje za predstavitev novih idej in produktov na sejmih: primer Mahepa","authors":"Simon Kolmanič, Maršenka Marksel, Domen Mongus, Borut Žalik","doi":"10.31449/upinf.vol28.num2.90","DOIUrl":"https://doi.org/10.31449/upinf.vol28.num2.90","url":null,"abstract":"Navidezno in obogateno resničnost lahko uporabimo tudi na področju predstavitev novih izdelkov in idej širši javnosti. Z njima lahko uporabnike in potencialne kupce seznanimo z izdelkom že v času njegovega razvoja. V članku opisujemo naše izkušnje s predstavitvijo rezultatov projekta MAHEPA. Gre za evropski projekt v okviru programa Obzorje 2020, znotraj katerega se razvijata dva hibridna pogona za letala prihodnosti. Ker so leti s tema pogonoma predvideni šele v letu 2020, je bilo možno napredek v razvoju obeh pogonskih sistemov letal na letalskem sejmu AERO 2019 predstaviti zgolj s pomočjo virtualnih modelov. V članku predstavljamo naše izkušnje s pripravo predstavitve, temelječe na navidezni in obogateni resničnosti, ter pokažemo, da so takšne predstavitve konkurenčne klasičnim in predstavljajo cenovno ugodnejšo alternativo. Predstavitev smo razdelili v tri sklope, pri čemer smo uporabljali očala HoloLens, čelado HTC Vive, s kodami QR pa smo krmilili tudi predstavitev na mobilnih napravah. Vse tri predstavitve so bile izdelane z igralnim pogonom Unity.","PeriodicalId":393713,"journal":{"name":"Uporabna informatika","volume":null,"pages":null},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2020-08-18","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"115840032","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2020-08-18DOI: 10.31449/upinf.vol28.num2.79
J. Stavanja, Matej Klemen, L. Šubelj
TV series such as HBO’s Game of Thrones have a high number of dedicated followers, mostly due to the dramatic murders of the most important characters. In our work, we try to predict killer and victim pairs using data on previous kills as well as additionalmetadata. We construct a network where two character nodes are linked if one killed the other, then use a link prediction framework to evaluate different techniques for kill predictions. Lastly, we compute various network properties on a social network of characters anduse them as features in conjunction with classic data mining techniques. Due to the small size of the dataset and the somewhatrandom kill distribution, we cannot make accurate predictions with standard indices alone, although using them in conjunction with additional rules based on degrees has yielded results that are more reliable. The features we compute on the social network help theclassic machine learning approaches; however, they do not yield very accurate predictions. The best results overall are achieved using indices that use simple degree information, the best of which result in the Area Under the ROC Curve of 0.875.
{"title":"Predicting kills in Game of Thrones using network analysis","authors":"J. Stavanja, Matej Klemen, L. Šubelj","doi":"10.31449/upinf.vol28.num2.79","DOIUrl":"https://doi.org/10.31449/upinf.vol28.num2.79","url":null,"abstract":"TV series such as HBO’s Game of Thrones have a high number of dedicated followers, mostly due to the dramatic murders of the most important characters. In our work, we try to predict killer and victim pairs using data on previous kills as well as additionalmetadata. We construct a network where two character nodes are linked if one killed the other, then use a link prediction framework to evaluate different techniques for kill predictions. Lastly, we compute various network properties on a social network of characters anduse them as features in conjunction with classic data mining techniques. Due to the small size of the dataset and the somewhatrandom kill distribution, we cannot make accurate predictions with standard indices alone, although using them in conjunction with additional rules based on degrees has yielded results that are more reliable. The features we compute on the social network help theclassic machine learning approaches; however, they do not yield very accurate predictions. The best results overall are achieved using indices that use simple degree information, the best of which result in the Area Under the ROC Curve of 0.875.","PeriodicalId":393713,"journal":{"name":"Uporabna informatika","volume":null,"pages":null},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2020-08-18","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"131388069","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2020-08-18DOI: 10.31449/upinf.vol28.num2.92
Alenka Brezavšček, Maja Minič
V prispevku obravnavamo uporabo metod igrifikacije (tudi poigritev) za potrebe izobraževanja. Na kratko smo opisali elemente igrifikacije, predstavili ključne značilnosti teh metod ter zaznane pozitivne učinke na samo učinkovitost izobraževanja. Na podlagi izsledkov iz literature ter izkušenj iz prakse smo prikazali možnosti in načine uporabe teh metod pri ozaveščanju uporabnikov na področju informacijske (kibernetske) varnosti. Tako izkušnje iz literature kakor tudi empirične izkušnje dokazujejo, da je uporaba igrifikacije pri informacijsko varnostnem ozaveščanju povezana s pozitivno uporabniško izkušnjo, naklonjenostjo, kakor tudi z dejanskim dvigom ozaveščenosti.
{"title":"Izboljšanje ozaveščenosti na področju informacijske varnosti z uporabo metod igrifikacije","authors":"Alenka Brezavšček, Maja Minič","doi":"10.31449/upinf.vol28.num2.92","DOIUrl":"https://doi.org/10.31449/upinf.vol28.num2.92","url":null,"abstract":"\u0000V prispevku obravnavamo uporabo metod igrifikacije (tudi poigritev) za potrebe izobraževanja. Na kratko smo opisali elemente igrifikacije, predstavili ključne značilnosti teh metod ter zaznane pozitivne učinke na samo učinkovitost izobraževanja. Na podlagi izsledkov iz literature ter izkušenj iz prakse smo prikazali možnosti in načine uporabe teh metod pri ozaveščanju uporabnikov na področju informacijske (kibernetske) varnosti. Tako izkušnje iz literature kakor tudi empirične izkušnje dokazujejo, da je uporaba igrifikacije pri informacijsko varnostnem ozaveščanju povezana s pozitivno uporabniško izkušnjo, naklonjenostjo, kakor tudi z dejanskim dvigom ozaveščenosti. \u0000","PeriodicalId":393713,"journal":{"name":"Uporabna informatika","volume":null,"pages":null},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2020-08-18","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"129482798","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2020-08-18DOI: 10.31449/upinf.vol28.num2.113
Saša Divjak
Spomini segajo v sedemdeseta leta prejšnjega stoletja in na ustvarjalno delo na Inštitutu Jožef Stefan (IJS). Naslednje vrstice odražajo le enega od pogledov, saj nas je bilo ustvarjalcev kar nekaj, večinoma pa je naše delo preveval veliko razvojno raziskovalno navdušenje. Prav bi bilo, da te vrstice dopolnijo še drugi »igralci«, saj so moji spomini le delni, pa tudi po tolikšnem času že nekoliko zamegljeni. Z današnjega stališča so stvari morda videti preproste, a takrat smo orali ledino in imeli za današnje pojme na voljo res skromno tehnologijo. Ker so bili tudi prvi koraki v robotiko s tem pogojeni, je prav, da o teh romantičnih časih povem kaj več.
{"title":"Spomini na prve korake v robotiko v Sloveniji","authors":"Saša Divjak","doi":"10.31449/upinf.vol28.num2.113","DOIUrl":"https://doi.org/10.31449/upinf.vol28.num2.113","url":null,"abstract":"Spomini segajo v sedemdeseta leta prejšnjega stoletja in na ustvarjalno delo na Inštitutu Jožef Stefan (IJS). Naslednje vrstice odražajo le enega od pogledov, saj nas je bilo ustvarjalcev kar nekaj, večinoma pa je naše delo preveval veliko razvojno raziskovalno navdušenje. Prav bi bilo, da te vrstice dopolnijo še drugi »igralci«, saj so moji spomini le delni, pa tudi po tolikšnem času že nekoliko zamegljeni. \u0000Z današnjega stališča so stvari morda videti preproste, a takrat smo orali ledino in imeli za današnje pojme na voljo res skromno tehnologijo. Ker so bili tudi prvi koraki v robotiko s tem pogojeni, je prav, da o teh romantičnih časih povem kaj več.","PeriodicalId":393713,"journal":{"name":"Uporabna informatika","volume":null,"pages":null},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2020-08-18","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"124042248","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2020-04-10DOI: 10.31449/upinf.vol28.num1.73
Jan Meznarič, Matjaž B. Jurič
Za zagotavljanje neprekinjenega delovanja aplikacije je potrebno vpeljati dinamično posodabljanje programske opreme, ki med procesom posodobitve ne povzroča izpada storitev. V arhitekturi mikrostoritev za dinamično posodabljanje običajno uporabimo centralizirana orodja za orkestracijo vsebnikov. Članek opisuje izsledke raziskovalnega dela, v katerem razvijamo decentralizirano metodo za dinamično posodabljanje mikrostoritev. Predlagana metoda definira koordinatorje posodobitve za decentralizirano upravljanje procesa posodobitve, ki z mehanizmi za izboljšanje odpornosti na napake izvedejo evalvacijo nove verzije mikrostoritve. Z evalvacijo preprečimo namestitev nedelujoče verzije mikrostoritve, s čimer se izognemo izpadu delovanja aplikacije, posledično pa izboljšamo proces razvoja programske opreme.
{"title":"Decentralizirano in odporno dinamično posodabljanje mikrostoritev","authors":"Jan Meznarič, Matjaž B. Jurič","doi":"10.31449/upinf.vol28.num1.73","DOIUrl":"https://doi.org/10.31449/upinf.vol28.num1.73","url":null,"abstract":"Za zagotavljanje neprekinjenega delovanja aplikacije je potrebno vpeljati dinamično posodabljanje programske opreme, ki med procesom posodobitve ne povzroča izpada storitev. V arhitekturi mikrostoritev za dinamično posodabljanje običajno uporabimo centralizirana orodja za orkestracijo vsebnikov. Članek opisuje izsledke raziskovalnega dela, v katerem razvijamo decentralizirano metodo za dinamično posodabljanje mikrostoritev. Predlagana metoda definira koordinatorje posodobitve za decentralizirano upravljanje procesa posodobitve, ki z mehanizmi za izboljšanje odpornosti na napake izvedejo evalvacijo nove verzije mikrostoritve. Z evalvacijo preprečimo namestitev nedelujoče verzije mikrostoritve, s čimer se izognemo izpadu delovanja aplikacije, posledično pa izboljšamo proces razvoja programske opreme.","PeriodicalId":393713,"journal":{"name":"Uporabna informatika","volume":null,"pages":null},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2020-04-10","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"131239470","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2020-04-10DOI: 10.31449/upinf.vol28.num1.80
Aleš Čep, Damijan Novak, Jani Dugonik
Fakultete se lahko soočijo s problematiko preverjanja pravilnosti delovanja velikega števila oddanih nalog, predvsem pri predmetih iz programiranja. Predlagan sistem za avtomatizacijo preverjanja oddanih nalog lahko čas testiranja nalog bistveno skrajša in s tem razbremeni pedagoško osebje. Povratne informacije o točnosti oddane naloge so deležni tudi študenti, ki jim sistem poda opis napake, ki jo lahko v ponovnem poskusu oddaje odpravijo. Sistem omogoča preverjanje nalog v dveh programskih jezikih (C# in C++), komunikacija med pedagogom in študentom pa spada v kategorijo e-učenja. Prednost uporabe predlaganega sistema je popolna nepristranost ocenjevalca, slabost pa se kaže v večjem začetnem časovnem vložku, potrebnem za sestavo naloge. V članku bo podrobneje predstavljena notranja zgradba sistema za preverjanje pravilnosti delovanja nalog iz programiranja.
{"title":"Samodejno preverjanje pravilnosti študentskih nalog iz programiranja","authors":"Aleš Čep, Damijan Novak, Jani Dugonik","doi":"10.31449/upinf.vol28.num1.80","DOIUrl":"https://doi.org/10.31449/upinf.vol28.num1.80","url":null,"abstract":"Fakultete se lahko soočijo s problematiko preverjanja pravilnosti delovanja velikega števila oddanih nalog, predvsem pri predmetih iz programiranja. Predlagan sistem za avtomatizacijo preverjanja oddanih nalog lahko čas testiranja nalog bistveno skrajša in s tem razbremeni pedagoško osebje. Povratne informacije o točnosti oddane naloge so deležni tudi študenti, ki jim sistem poda opis napake, ki jo lahko v ponovnem poskusu oddaje odpravijo. Sistem omogoča preverjanje nalog v dveh programskih jezikih (C# in C++), komunikacija med pedagogom in študentom pa spada v kategorijo e-učenja. Prednost uporabe predlaganega sistema je popolna nepristranost ocenjevalca, slabost pa se kaže v večjem začetnem časovnem vložku, potrebnem za sestavo naloge. V članku bo podrobneje predstavljena notranja zgradba sistema za preverjanje pravilnosti delovanja nalog iz programiranja.","PeriodicalId":393713,"journal":{"name":"Uporabna informatika","volume":null,"pages":null},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2020-04-10","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"132327213","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
京公网安备 11010802042870号
京ICP备2023020795号-1
扫码关注我们
求助内容：
应助结果提醒方式：