首页 > 最新文献

Geografski Vestnik最新文献

英文 中文
Prostorski vidiki financiranja kulture iz javnih sredstev v Sloveniji
Q3 Social Sciences Pub Date : 2022-12-31 DOI: 10.3986/gv94101
Jani Kozina
Financiranje kulturnih dejavnosti na državni ravni je bilo v zadnjih letih v Sloveniji razmeroma dobro preučeno. Kljub temu pa se dosedanje raziskave niso ukvarjale z vprašanjem lokalnega in regionalnega razvoja. Namen članka je prikazati prostorske vidike financiranja kulturnih dejavnosti iz javnih sredstev Republike Slovenije v obdobju 2007–2018. V ta namen smo preučili podatke Ministrstva za finance o proračunih občin. Rezultati prikazujejo vlaganja občin v kulturni sektor skozi čas, kar je v glavnem sledilo makroekonomskim težnjam. Prostorsko gledano se prikazujejo razlike v višini in načinu vlaganj v kulturne dejavnosti glede na razvitost občin. Statistična analiza je pokazala šibko, vendar statistično značilno in pozitivno povezanost vlaganj občin v kulturne dejavnosti s kazalniki razvitosti občin. // Spatial aspects of financing culture from public funds of the Republic of Slovenia The financing of cultural industries at the state level has been relatively well studied in Slovenia in recent years. Nevertheless, research has not yet addressed the issue of local and regional development. The aim of this article is to present the spatial aspects of the financing of cultural industries from public funds in the Republic of Slovenia in the period 2007–2018. For this purpose, we have analysed the data of the Ministry of Finance on municipal budgets. The results show the municipalities’ investments in the cultural sector over time, which mainly followed macroeconomic trends. Spatially, the differences in the amount and type of investment in cultural industries are shown according to the development of the municipalities. Statistical analysis showed a weak but statistically significant and positive correlation between municipal investments in cultural industries and indicators of municipal development.
{"title":"Prostorski vidiki financiranja kulture iz javnih sredstev v Sloveniji","authors":"Jani Kozina","doi":"10.3986/gv94101","DOIUrl":"https://doi.org/10.3986/gv94101","url":null,"abstract":"Financiranje kulturnih dejavnosti na državni ravni je bilo v zadnjih letih v Sloveniji razmeroma dobro preučeno. Kljub temu pa se dosedanje raziskave niso ukvarjale z vprašanjem lokalnega in regionalnega razvoja. Namen članka je prikazati prostorske vidike financiranja kulturnih dejavnosti iz javnih sredstev Republike Slovenije v obdobju 2007–2018. V ta namen smo preučili podatke Ministrstva za finance o proračunih občin. Rezultati prikazujejo vlaganja občin v kulturni sektor skozi čas, kar je v glavnem sledilo makroekonomskim težnjam. Prostorsko gledano se prikazujejo razlike v višini in načinu vlaganj v kulturne dejavnosti glede na razvitost občin. Statistična analiza je pokazala šibko, vendar statistično značilno in pozitivno povezanost vlaganj občin v kulturne dejavnosti s kazalniki razvitosti občin. // \u0000Spatial aspects of financing culture from public funds of the Republic of Slovenia \u0000The financing of cultural industries at the state level has been relatively well studied in Slovenia in recent years. Nevertheless, research has not yet addressed the issue of local and regional development. The aim of this article is to present the spatial aspects of the financing of cultural industries from public funds in the Republic of Slovenia in the period 2007–2018. For this purpose, we have analysed the data of the Ministry of Finance on municipal budgets. The results show the municipalities’ investments in the cultural sector over time, which mainly followed macroeconomic trends. Spatially, the differences in the amount and type of investment in cultural industries are shown according to the development of the municipalities. Statistical analysis showed a weak but statistically significant and positive correlation between municipal investments in cultural industries and indicators of municipal development.","PeriodicalId":52453,"journal":{"name":"Geografski Vestnik","volume":null,"pages":null},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-12-31","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"86136133","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
引用次数: 0
Zgodovinski pregled uporabe izraza akričnost v slovenski klasifikaciji tal
Q3 Social Sciences Pub Date : 2022-12-31 DOI: 10.3986/gv94104
Rok Turniški, Marko Zupan, Helena Grčman
Pri poimenovanju in klasifikaciji tal se že vse od njenih začetkov soočamo z izzivi, ki izhajajo tako iz vpeljave tujih neznanih izrazov kot iz sprememb diagnostičnih meril in analitskih postopkov, s katerimi jih preverjamo. Pri prevajanju imen pedosistematskih enot Pedološke karte Slovenije (1 : 25.000) za namen mednarodnih publikacij in zemljevida tal Evrope, smo zasledili težave pri razumevanju akričnih tal. Akrična tla so v Pedološki karti opredeljena kot zelo kisla tla, z deležem bazičnih kationov na sorptivnem kompleksu tal manj kot 35% in sodijo med izprana tla. Merilo klasifikacije WRB za akričnost (qualifier acric) je majhna kationska izmenjalna kapaciteta glinene frakcije tal (< 24cmolc kg-1 gline) ob hkratnem efektivnem deležu bazičnih kationov pod 50%. Tla z argičnim horizontom in akričnimi lastnostmi se uvrščajo v referenčno skupino Acrisols. Izprana akrična tla so se prevajala kot Acrisols, kar ne drži po merilih klasifikacije WRB in je lahko zavajajoče, predvsem za tuje bralce, ki ne poznajo tal v Sloveniji in meril slovenske klasifikacije. V prispevku smo preučili zgodovino rabe izraza akričnost v slovenski pedološki literaturi in klasifikaciji tal ter s tem izrazom povezane diagnostične lastnosti in merila. Ugotovili smo, da je bil izraz akričnost uveden leta 1973 na podlagi legende pedološke karte FAO iz leta 1968. V različnih obdobjih so uporabljali različna merila (horizonti, lastnosti, analitske metode), ki se niso posodabljala z razvojem mednarodne klasifikacije WRB. // Historical overview of the use of the term acric in Slovenian soil classification In naming and classifying soils in Slovenia, we faced challenges from the beginning, resulting from the introduction of foreign, unfamiliar terms and changes in diagnostic criteria and analytical procedures for their verification. When translating the names of Soil Systematic Units of the Soil Map of Slovenia 1:25,000 for international publications and soil maps of Europe, misunderstandings could arise. Acric soils are defined in the Soil Map of Slovenia as very acidic soils with base saturation below 35% and belong to the Illuvial soils. The WRB classification criterion for acric properties is the low cation exchange capacity of the clay fraction of the soil (< 24cmolc kg-1 clay) with a simultaneous effective base saturation below 50%. Soils with an argic horizon and acric properties are referred to as reference group Acrisols. Illuvial acric soils have been translated as Acrisols, which is incorrect according to WRB classification criteria and is misleading, especially for foreign readers unfamiliar with soils in Slovenia and Slovenian classification criteria. In this paper, we examine the history of the use of the term acric in Slovenian pedological literature and soil classification, as well as the diagnostic properties and criteria associated with this term. We found out that the term acric was introduced in 1973 based on the legend of the FAO soil map of 1968. Different
{"title":"Zgodovinski pregled uporabe izraza akričnost v slovenski klasifikaciji tal","authors":"Rok Turniški, Marko Zupan, Helena Grčman","doi":"10.3986/gv94104","DOIUrl":"https://doi.org/10.3986/gv94104","url":null,"abstract":"Pri poimenovanju in klasifikaciji tal se že vse od njenih začetkov soočamo z izzivi, ki izhajajo tako iz vpeljave tujih neznanih izrazov kot iz sprememb diagnostičnih meril in analitskih postopkov, s katerimi jih preverjamo. Pri prevajanju imen pedosistematskih enot Pedološke karte Slovenije (1 : 25.000) za namen mednarodnih publikacij in zemljevida tal Evrope, smo zasledili težave pri razumevanju akričnih tal. Akrična tla so v Pedološki karti opredeljena kot zelo kisla tla, z deležem bazičnih kationov na sorptivnem kompleksu tal manj kot 35% in sodijo med izprana tla. Merilo klasifikacije WRB za akričnost (qualifier acric) je majhna kationska izmenjalna kapaciteta glinene frakcije tal (< 24cmolc kg-1 gline) ob hkratnem efektivnem deležu bazičnih kationov pod 50%. Tla z argičnim horizontom in akričnimi lastnostmi se uvrščajo v referenčno skupino Acrisols. Izprana akrična tla so se prevajala kot Acrisols, kar ne drži po merilih klasifikacije WRB in je lahko zavajajoče, predvsem za tuje bralce, ki ne poznajo tal v Sloveniji in meril slovenske klasifikacije. V prispevku smo preučili zgodovino rabe izraza akričnost v slovenski pedološki literaturi in klasifikaciji tal ter s tem izrazom povezane diagnostične lastnosti in merila. Ugotovili smo, da je bil izraz akričnost uveden leta 1973 na podlagi legende pedološke karte FAO iz leta 1968. V različnih obdobjih so uporabljali različna merila (horizonti, lastnosti, analitske metode), ki se niso posodabljala z razvojem mednarodne klasifikacije WRB. // \u0000Historical overview of the use of the term acric in Slovenian soil classification \u0000In naming and classifying soils in Slovenia, we faced challenges from the beginning, resulting from the introduction of foreign, unfamiliar terms and changes in diagnostic criteria and analytical procedures for their verification. When translating the names of Soil Systematic Units of the Soil Map of Slovenia 1:25,000 for international publications and soil maps of Europe, misunderstandings could arise. Acric soils are defined in the Soil Map of Slovenia as very acidic soils with base saturation below 35% and belong to the Illuvial soils. The WRB classification criterion for acric properties is the low cation exchange capacity of the clay fraction of the soil (< 24cmolc kg-1 clay) with a simultaneous effective base saturation below 50%. Soils with an argic horizon and acric properties are referred to as reference group Acrisols. Illuvial acric soils have been translated as Acrisols, which is incorrect according to WRB classification criteria and is misleading, especially for foreign readers unfamiliar with soils in Slovenia and Slovenian classification criteria. In this paper, we examine the history of the use of the term acric in Slovenian pedological literature and soil classification, as well as the diagnostic properties and criteria associated with this term. We found out that the term acric was introduced in 1973 based on the legend of the FAO soil map of 1968. Different ","PeriodicalId":52453,"journal":{"name":"Geografski Vestnik","volume":null,"pages":null},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-12-31","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"82077659","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
引用次数: 0
Veliki gozdni požari v Sloveniji
Q3 Social Sciences Pub Date : 2022-12-31 DOI: 10.3986/gv94202
Blaž Komac
V članku predstavljamo temeljne značilnosti velikih požarov v naravi v Sloveniji. V uvodu obravnavamo njihovo pogostost in geografsko razširjenost na svetovni in evropski ravni, ki je največja na evropskem jugu in prav tako na slovenskem jugu. V nadaljevanju opisujemo značilnosti velikih požarov, imenovanih megapožari. V poglavju o gozdnih požarih v Sloveniji v obdobju 1995–2019 predstavimo njihovo prostorsko, časovno in velikostno razporeditev in pojavljanje, ki ga pojasnimo z lastnim meteorološkim požarnim indeksom. Posebej obravnavamo sto največjih požarov in opisujemo njihove temeljne značilnosti, kot so velikost, vzroki in vremenske razmere. V zadnjem delu podajamo pregled temeljnih izzivov pri upravljanju požarne nevarnosti in ogroženosti ter izpostavljamo področja, na katerih bi bilo smiselno uvesti ali nadaljevati preventivno ukrepanje. // Large forest fires in Slovenia This article presents the basic characteristics of large wildfires, for which the term ‘forest fire’ has become common in Slovenian. The introduction discusses their frequency and geographical distribution, focusing on southern Europe and southern Slovenia, after which the characteristics of large fires, also called ‘megafires’, are explained. The section on forest fires in Slovenia presents their spatial, time and size characteristics for the period from 1995 to 2019 and explains their occurrence with the author’s own meteorological fire index. The hundred largest fires are treated separately, describing the characteristics that distinguish them from smaller fires. The last part provides an overview of the basic challenges in managing fire hazard and risk, highlighting areas where it would be useful to introduce or continue preventive measures.
{"title":"Veliki gozdni požari v Sloveniji","authors":"Blaž Komac","doi":"10.3986/gv94202","DOIUrl":"https://doi.org/10.3986/gv94202","url":null,"abstract":"V članku predstavljamo temeljne značilnosti velikih požarov v naravi v Sloveniji. V uvodu obravnavamo njihovo pogostost in geografsko razširjenost na svetovni in evropski ravni, ki je največja na evropskem jugu in prav tako na slovenskem jugu. V nadaljevanju opisujemo značilnosti velikih požarov, imenovanih megapožari. V poglavju o gozdnih požarih v Sloveniji v obdobju 1995–2019 predstavimo njihovo prostorsko, časovno in velikostno razporeditev in pojavljanje, ki ga pojasnimo z lastnim meteorološkim požarnim indeksom. Posebej obravnavamo sto največjih požarov in opisujemo njihove temeljne značilnosti, kot so velikost, vzroki in vremenske razmere. V zadnjem delu podajamo pregled temeljnih izzivov pri upravljanju požarne nevarnosti in ogroženosti ter izpostavljamo področja, na katerih bi bilo smiselno uvesti ali nadaljevati preventivno ukrepanje. // \u0000Large forest fires in Slovenia \u0000This article presents the basic characteristics of large wildfires, for which the term ‘forest fire’ has become common in Slovenian. The introduction discusses their frequency and geographical distribution, focusing on southern Europe and southern Slovenia, after which the characteristics of large fires, also called ‘megafires’, are explained. The section on forest fires in Slovenia presents their spatial, time and size characteristics for the period from 1995 to 2019 and explains their occurrence with the author’s own meteorological fire index. The hundred largest fires are treated separately, describing the characteristics that distinguish them from smaller fires. The last part provides an overview of the basic challenges in managing fire hazard and risk, highlighting areas where it would be useful to introduce or continue preventive measures.","PeriodicalId":52453,"journal":{"name":"Geografski Vestnik","volume":null,"pages":null},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-12-31","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"83629177","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
引用次数: 0
Konflikti v prostorskem načrtovanju: kritični pregled teoretičnih pristopov k zmanjševanju konfliktnosti
Q3 Social Sciences Pub Date : 2022-12-31 DOI: 10.3986/gv94102
Maruša Goluža
Članek obravnava, kako različne smeri teorije prostorskega načrtovanja obravnavajo konflikte in kakšne pristope za zmanjševanje konfliktnosti uporabljajo. Konflikte smo predstavili skozi tri koncepte: javni interes, družbena produkcija prostora in težko rešljivi problemi. Celostni racionalni pristop se izogiba konfliktom z zanašanjem na objektivnost strokovnega znanja, deliberativni pristop skuša reševati konflikte z deliberacijo med enakopravnimi akterji, poststrukturalistični pristop pa konflikte označuje kot osnovo za izražanje različnih strokovnih in vrednotnih argumentov. Kljub zavedanju, da je tudi stroka lahko vir konfliktov in pristranska, deliberacija v stroki v teoriji ni posebej izpostavljena. Za zmanjševanje konfliktnosti prostorskega načrtovanja so zato potrebni pristopi, ki temeljijo na znanosti in formaliziranih postopkih, kot tudi pristopi, ki temeljijo na deliberaciji med akterji. // Conflicts in spatial planning: Critical evaluation of theoretical approaches to conflict management The article examines how different strands of planning theory conceptualize and deal with spatial conflicts. Conflicts are first presented in terms of three concepts: public interest, social production of space, and wicked problems. The rational approach avoids conflicts by relying on unbiased scientific knowledge, the deliberative approach resolves conflicts through deliberation between equal actors, while the post-structuralist approach sees conflicts as necessary to reveal actors’ different interests and value judgments. Despite the awareness that scientific knowledge is not always impartial, deliberation in the scientific sphere continues to be overshadowed by approaches facilitating citizen involvement. Knowledge-based approaches and the formalization of planning processes are essential alongside deliberation to tame the conflictual nature of spatial planning.
{"title":"Konflikti v prostorskem načrtovanju: kritični pregled teoretičnih pristopov k zmanjševanju konfliktnosti","authors":"Maruša Goluža","doi":"10.3986/gv94102","DOIUrl":"https://doi.org/10.3986/gv94102","url":null,"abstract":"Članek obravnava, kako različne smeri teorije prostorskega načrtovanja obravnavajo konflikte in kakšne pristope za zmanjševanje konfliktnosti uporabljajo. Konflikte smo predstavili skozi tri koncepte: javni interes, družbena produkcija prostora in težko rešljivi problemi. Celostni racionalni pristop se izogiba konfliktom z zanašanjem na objektivnost strokovnega znanja, deliberativni pristop skuša reševati konflikte z deliberacijo med enakopravnimi akterji, poststrukturalistični pristop pa konflikte označuje kot osnovo za izražanje različnih strokovnih in vrednotnih argumentov. Kljub zavedanju, da je tudi stroka lahko vir konfliktov in pristranska, deliberacija v stroki v teoriji ni posebej izpostavljena. Za zmanjševanje konfliktnosti prostorskega načrtovanja so zato potrebni pristopi, ki temeljijo na znanosti in formaliziranih postopkih, kot tudi pristopi, ki temeljijo na deliberaciji med akterji. // \u0000Conflicts in spatial planning: Critical evaluation of theoretical approaches to conflict management \u0000The article examines how different strands of planning theory conceptualize and deal with spatial conflicts. Conflicts are first presented in terms of three concepts: public interest, social production of space, and wicked problems. The rational approach avoids conflicts by relying on unbiased scientific knowledge, the deliberative approach resolves conflicts through deliberation between equal actors, while the post-structuralist approach sees conflicts as necessary to reveal actors’ different interests and value judgments. Despite the awareness that scientific knowledge is not always impartial, deliberation in the scientific sphere continues to be overshadowed by approaches facilitating citizen involvement. Knowledge-based approaches and the formalization of planning processes are essential alongside deliberation to tame the conflictual nature of spatial planning.","PeriodicalId":52453,"journal":{"name":"Geografski Vestnik","volume":null,"pages":null},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-12-31","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"75910238","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
引用次数: 0
Slovenski endonimi v dvojezičnih zemljepisnih imenih v Italiji, Avstriji in na Madžarskem
Q3 Social Sciences Pub Date : 2022-12-31 DOI: 10.3986/gv94107
Matjaž Geršič, D. Perko
Prispevek naslavlja rabo dvojezičnih zemljepisnih imen na območjih zunaj Slovenije, kjer živi avtohtona slovenska manjšina. Ker ta imena še niso standardizirana skladno s priporočili Organizacije združenih narodov, je njihova raba zelo otežena. Za njihovo standardizacijo so odgovorni standardizacijski organi sosednjih držav Slovenije. Prispevek na podlagi pravnih dokumentov in uradnih seznamov predstavlja seznam dvojezičnih imen naselij ali njihovih delov, za katere se priporoča raba tudi v slovenskem jeziku. V Italiji je takih imen skoraj 300, v Avstriji pol manj, na Madžarskem pa sedem. // Slovenian endonyms in bilingual geographical names in Italy, Austria and Hungary This article deals with the use of bilingual geographical names in areas outside Slovenia where a native Slovenian minority lives. Because these names have not yet been standardized according to the recommendations of the United Nations, their use is very difficult. The standardization bodies of Slovenia’s neighboring countries are responsible for their standardization. Based on legal documents and official lists, the article compiles a list of bilingual names of settlements or their parts, which are recommended for use in Slovenian as well. There are almost three hundred such names in Italy, half that number in Austria, and seven in Hungary.
{"title":"Slovenski endonimi v dvojezičnih zemljepisnih imenih v Italiji, Avstriji in na Madžarskem","authors":"Matjaž Geršič, D. Perko","doi":"10.3986/gv94107","DOIUrl":"https://doi.org/10.3986/gv94107","url":null,"abstract":"Prispevek naslavlja rabo dvojezičnih zemljepisnih imen na območjih zunaj Slovenije, kjer živi avtohtona slovenska manjšina. Ker ta imena še niso standardizirana skladno s priporočili Organizacije združenih narodov, je njihova raba zelo otežena. Za njihovo standardizacijo so odgovorni standardizacijski organi sosednjih držav Slovenije. Prispevek na podlagi pravnih dokumentov in uradnih seznamov predstavlja seznam dvojezičnih imen naselij ali njihovih delov, za katere se priporoča raba tudi v slovenskem jeziku. V Italiji je takih imen skoraj 300, v Avstriji pol manj, na Madžarskem pa sedem. // \u0000Slovenian endonyms in bilingual geographical names in Italy, Austria and Hungary \u0000This article deals with the use of bilingual geographical names in areas outside Slovenia where a native Slovenian minority lives. Because these names have not yet been standardized according to the recommendations of the United Nations, their use is very difficult. The standardization bodies of Slovenia’s neighboring countries are responsible for their standardization. Based on legal documents and official lists, the article compiles a list of bilingual names of settlements or their parts, which are recommended for use in Slovenian as well. There are almost three hundred such names in Italy, half that number in Austria, and seven in Hungary.","PeriodicalId":52453,"journal":{"name":"Geografski Vestnik","volume":null,"pages":null},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-12-31","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"75354388","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
引用次数: 0
100 let delovanja Zveze geografov Slovenije (1922–2022)
Q3 Social Sciences Pub Date : 2022-12-31 DOI: 10.3986/gv94201
Ale Smrekar, Stanko Pelc, Mimi Urbanc, Jurij Kunaver
Osnovni namen prispevka je orisati zgodovino geografske stanovske organiziranosti. Začetki segajo v leto 1922, ko so slovenski študentje geografije ustanovili študentsko geografsko društvo, ki je kmalu preraslo študentske okvire in postalo društvo vseh slovenskih geografov. V sto letih svojega delovanja se je v skladu z zakonodajo nekajkrat preoblikovalo; tako je v osemdesetih letih dvajsetega stoletja nastala Zveza geografskih društev Slovenije in ob izteku prvega desetletja 21. stoletja Zveza geografov Slovenije, v okviru katere deluje 6 društev. Geografsko stanovsko organizacijo so vodili 2 predsednici in 16 predsednikov. Osrednje dejavnosti obsegajo izdajanje Geografskega vestnika (od leta 1925 94 letnikov) in Geografskega obzornika (od leta 1954 69 letnikov) ter organizacija 23 zborovanj slovenskih geografov (od leta 1952) ter številnih drugih dogodkov. Te dejavnosti so uresničevale temeljno poslanstvo, to je razvoj znanstvene in šolske geografije ter krepitev njene prepoznavnosti tako v domačem okolju kot tudi širše. // One hundred years of the Association of Slovenian Geographers (1922–2022) This article outlines the history of geography as professional organized activity in Slovenia. Its beginnings date back to 1922, when Slovenian geography students founded the student Geographical Society, which soon outgrew its student framework and became a society for all Slovenian geographers. During the hundred years of its existence, this organization was transformed several times in accordance with legislation; thus, in the 1980s, the Association of Slovenian Geographical Societies was formed, and in 2008 the Association of Slovenian Geographers, in which six societies are active. This professional organization has been led by eighteen presidents. Its activities include publishing the journals Geografski vestnik (Geographical Bulletin; ninety-four volumes since 1925) and Geografski obzornik (Geographic Review; sixty-ninth volumes since 1954), holding conferences (twenty-three since 1952), and many other events. These activities have accomplished its basic mission: developing geography research and education, and strengthening the profile of geography both in Slovenia and beyond.
{"title":"100 let delovanja Zveze geografov Slovenije (1922–2022)","authors":"Ale Smrekar, Stanko Pelc, Mimi Urbanc, Jurij Kunaver","doi":"10.3986/gv94201","DOIUrl":"https://doi.org/10.3986/gv94201","url":null,"abstract":"Osnovni namen prispevka je orisati zgodovino geografske stanovske organiziranosti. Začetki segajo v leto 1922, ko so slovenski študentje geografije ustanovili študentsko geografsko društvo, ki je kmalu preraslo študentske okvire in postalo društvo vseh slovenskih geografov. V sto letih svojega delovanja se je v skladu z zakonodajo nekajkrat preoblikovalo; tako je v osemdesetih letih dvajsetega stoletja nastala Zveza geografskih društev Slovenije in ob izteku prvega desetletja 21. stoletja Zveza geografov Slovenije, v okviru katere deluje 6 društev. Geografsko stanovsko organizacijo so vodili 2 predsednici in 16 predsednikov. Osrednje dejavnosti obsegajo izdajanje Geografskega vestnika (od leta 1925 94 letnikov) in Geografskega obzornika (od leta 1954 69 letnikov) ter organizacija 23 zborovanj slovenskih geografov (od leta 1952) ter številnih drugih dogodkov. Te dejavnosti so uresničevale temeljno poslanstvo, to je razvoj znanstvene in šolske geografije ter krepitev njene prepoznavnosti tako v domačem okolju kot tudi širše. // \u0000One hundred years of the Association of Slovenian Geographers (1922–2022) \u0000This article outlines the history of geography as professional organized activity in Slovenia. Its beginnings date back to 1922, when Slovenian geography students founded the student Geographical Society, which soon outgrew its student framework and became a society for all Slovenian geographers. During the hundred years of its existence, this organization was transformed several times in accordance with legislation; thus, in the 1980s, the Association of Slovenian Geographical Societies was formed, and in 2008 the Association of Slovenian Geographers, in which six societies are active. This professional organization has been led by eighteen presidents. Its activities include publishing the journals Geografski vestnik (Geographical Bulletin; ninety-four volumes since 1925) and Geografski obzornik (Geographic Review; sixty-ninth volumes since 1954), holding conferences (twenty-three since 1952), and many other events. These activities have accomplished its basic mission: developing geography research and education, and strengthening the profile of geography both in Slovenia and beyond.","PeriodicalId":52453,"journal":{"name":"Geografski Vestnik","volume":null,"pages":null},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-12-31","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"85854260","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
引用次数: 0
Zapuščena naselja v gorskih območjih Furlanije - Julijske krajine: možnosti okrevanja Železne doline
Q3 Social Sciences Pub Date : 2022-12-31 DOI: 10.3986/gv94206
I. Jelen, Erika Džajić Uršič, Michael Beismann, Peter Čede, Ernst Steinicke
Prispevek na primeru gorskih vasi v Furlaniji - Julijski krajini, ki doživljajo depopulacijo, osvetljuje, da lahko nove oblike priseljevanja izboljšajo videz in socialno-ekonomski položaj perifernih območij v Alpah. Na podlagi statistične analize je obravnavno trenutno stanje gorskih vasi (območja), podkrepljeno s terenskimi raziskavami zapuščenih naselij. Rezultati kažejo, da so »novi priseljenci« nosilci inovacij, ki dajejo zagon različnim dejavnostim, zlasti kmetijstvu, turizmu, umetniškim in kulturnim dejavnostim ter imajo bistveno vlogo pri prestrukturiranju nepremičninske dediščine in pri obnovi zapuščenih naselij. Njihova dejavnost omogoča vzdrževanje in vse večjo regeneracijo alpske pokrajine, kar z oblikovanjem novega kmetovanja spodbuja nove družbene strukture. Vas Dordolla v Aupski dolini (Val Aupa) se je nedavno izpostavila kot lokalno središče teh inovacijskih gibanj, vpliv pa se kaže v celotni dolini. Model procesa regeneracije je mogoče uporabiti tudi na drugih depopulacijskih gorskih območjih Furlanije - Julijske krajine in širše. // Abandoned settlements in the mountainous areas of Friuli-Venezia Giulia: the possibilities of recovering of the Canal del Ferro The aim of this work is to demonstrate that new immigrations improve the appearance and socioeconomic situation of remote alpine regions. Friuli mountain villages, having become sparsely inhabited or indeed real ghost towns, are particularly suitable areas for such studies. The research builds on the one hand on analysis of the current state of the art as well as on analyses of official statistical data. It is on the other hand derived from own surveys in the course of investigative visits to all ghost towns in the research area. The results show that newcomers bring innovation and new impulses in agriculture, tourism, artistic and cultural sphere and play a key role in renovating existing buildings, reusing fallow plots of land and establishing a creative dynamic. Their activities increasingly enable the regeneration and maintenance of alpine cultural landscapes, resulting in new social and agrarian structures, which are emerging as »new farming« in the study area. The village of Dordolla in the Aupa Valley has recently established itself as a centre of innovation of these new processes and its achievements are evident in the rest of the valley, too. The regeneration processes analysed in the study area could also be transferred to other remaining partially abandoned settlements in Friuli-Venezia Giulia and broader.
{"title":"Zapuščena naselja v gorskih območjih Furlanije - Julijske krajine: možnosti okrevanja Železne doline","authors":"I. Jelen, Erika Džajić Uršič, Michael Beismann, Peter Čede, Ernst Steinicke","doi":"10.3986/gv94206","DOIUrl":"https://doi.org/10.3986/gv94206","url":null,"abstract":"Prispevek na primeru gorskih vasi v Furlaniji - Julijski krajini, ki doživljajo depopulacijo, osvetljuje, da lahko nove oblike priseljevanja izboljšajo videz in socialno-ekonomski položaj perifernih območij v Alpah. Na podlagi statistične analize je obravnavno trenutno stanje gorskih vasi (območja), podkrepljeno s terenskimi raziskavami zapuščenih naselij. Rezultati kažejo, da so »novi priseljenci« nosilci inovacij, ki dajejo zagon različnim dejavnostim, zlasti kmetijstvu, turizmu, umetniškim in kulturnim dejavnostim ter imajo bistveno vlogo pri prestrukturiranju nepremičninske dediščine in pri obnovi zapuščenih naselij. Njihova dejavnost omogoča vzdrževanje in vse večjo regeneracijo alpske pokrajine, kar z oblikovanjem novega kmetovanja spodbuja nove družbene strukture. Vas Dordolla v Aupski dolini (Val Aupa) se je nedavno izpostavila kot lokalno središče teh inovacijskih gibanj, vpliv pa se kaže v celotni dolini. Model procesa regeneracije je mogoče uporabiti tudi na drugih depopulacijskih gorskih območjih Furlanije - Julijske krajine in širše. // \u0000Abandoned settlements in the mountainous areas of Friuli-Venezia Giulia: the possibilities of recovering of the Canal del Ferro \u0000The aim of this work is to demonstrate that new immigrations improve the appearance and socioeconomic situation of remote alpine regions. Friuli mountain villages, having become sparsely inhabited or indeed real ghost towns, are particularly suitable areas for such studies. The research builds on the one hand on analysis of the current state of the art as well as on analyses of official statistical data. It is on the other hand derived from own surveys in the course of investigative visits to all ghost towns in the research area. The results show that newcomers bring innovation and new impulses in agriculture, tourism, artistic and cultural sphere and play a key role in renovating existing buildings, reusing fallow plots of land and establishing a creative dynamic. Their activities increasingly enable the regeneration and maintenance of alpine cultural landscapes, resulting in new social and agrarian structures, which are emerging as »new farming« in the study area. The village of Dordolla in the Aupa Valley has recently established itself as a centre of innovation of these new processes and its achievements are evident in the rest of the valley, too. The regeneration processes analysed in the study area could also be transferred to other remaining partially abandoned settlements in Friuli-Venezia Giulia and broader.","PeriodicalId":52453,"journal":{"name":"Geografski Vestnik","volume":null,"pages":null},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-12-31","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"84461928","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
引用次数: 0
Vpliv podnebnih sprememb na temperaturo vode v Sloveniji v 21. stoletju
Q3 Social Sciences Pub Date : 2022-12-31 DOI: 10.3986/gv94203
Peter Frantar, Andrej Draksler
Temperatura morja, površinskih in podzemnih voda v Sloveniji kaže v zadnjih desetletjih naraščajoč trend. Predvidevamo, da bodo podnebne spremembe tudi v prihodnje prav tako vplivale na temperaturo vode, zato smo ocenili njihov vpliv do konca 21. stoletja. Na izbranih vodomernih postajah smo ocenili povezanost med homogeniziranimi nizi temperature vode in temperature zraka na primerjalnih meteoroloških postajah ter pripravili regresijske modele (linearne ali nelinearne) za oceno temperature vode. Izračunane modelske nize temperature zraka po treh podnebnih scenarijih smo vstavili v izdelane regresijske modele ter izračunali temperaturo vode do konca 21. stoletja. Analizo ocene temperature vode v Sloveniji do konca 21. stoletja smo izvedli za 57 vodomernih postaj na površinskih vodah, podzemnih vodah in na morju. Rezultati kažejo na nadaljevanje dviga povprečne letne temperature vode po vseh treh podnebnih scenarijih, predstavljena je letna in sezonska analiza sprememb temperature vode na izbranih postajah. // Climate change impacts on water temperature in Slovenia in the 21st century Water temperature of the sea, surface and ground water has an increasing trend over the last decades in Slovenia. It is presumed that future climate changes will have an impact on water temperatures, therefore the impact by the end of the century was assessed with the use of air-water temperature correlation methodology. The correlation was assessed between homogenised air and water temperature datasets on comparable meteorological and hydrological stations. Regression models were then set up to estimate the water temperature based on climate scenarios data until the end of 21st century. The analysis of water temperature by the end of 21st century was assessed for 57 stations on surface water, groundwater and at the sea. The results indicate the continuation of water temperature rise under all three climate change scenarios. The results of analysis show annual and seasonal change of water temperature for selected stations and the synthesis based on geographical characteristics.
{"title":"Vpliv podnebnih sprememb na temperaturo vode v Sloveniji v 21. stoletju","authors":"Peter Frantar, Andrej Draksler","doi":"10.3986/gv94203","DOIUrl":"https://doi.org/10.3986/gv94203","url":null,"abstract":"Temperatura morja, površinskih in podzemnih voda v Sloveniji kaže v zadnjih desetletjih naraščajoč trend. Predvidevamo, da bodo podnebne spremembe tudi v prihodnje prav tako vplivale na temperaturo vode, zato smo ocenili njihov vpliv do konca 21. stoletja. Na izbranih vodomernih postajah smo ocenili povezanost med homogeniziranimi nizi temperature vode in temperature zraka na primerjalnih meteoroloških postajah ter pripravili regresijske modele (linearne ali nelinearne) za oceno temperature vode. \u0000Izračunane modelske nize temperature zraka po treh podnebnih scenarijih smo vstavili v izdelane regresijske modele ter izračunali temperaturo vode do konca 21. stoletja. Analizo ocene temperature vode v Sloveniji do konca 21. stoletja smo izvedli za 57 vodomernih postaj na površinskih vodah, podzemnih vodah in na morju. Rezultati kažejo na nadaljevanje dviga povprečne letne temperature vode po vseh treh podnebnih scenarijih, predstavljena je letna in sezonska analiza sprememb temperature vode na izbranih postajah. // \u0000Climate change impacts on water temperature in Slovenia in the 21st century \u0000Water temperature of the sea, surface and ground water has an increasing trend over the last decades in Slovenia. It is presumed that future climate changes will have an impact on water temperatures, therefore the impact by the end of the century was assessed with the use of air-water temperature correlation methodology. The correlation was assessed between homogenised air and water temperature datasets on comparable meteorological and hydrological stations. Regression models were then set up to estimate the water temperature based on climate scenarios data until the end of 21st century. \u0000The analysis of water temperature by the end of 21st century was assessed for 57 stations on surface water, groundwater and at the sea. The results indicate the continuation of water temperature rise under all three climate change scenarios. The results of analysis show annual and seasonal change of water temperature for selected stations and the synthesis based on geographical characteristics.","PeriodicalId":52453,"journal":{"name":"Geografski Vestnik","volume":null,"pages":null},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-12-31","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"83513813","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
引用次数: 0
Problemi mladih v Sloveniji: raziskava s poudarkom na kakovosti bivanja, stanovanjih in delovnih mestih
Q3 Social Sciences Pub Date : 2022-12-31 DOI: 10.3986/gv94105
Martin Bučinel, Mia Koželj, Ema Krebs, Barbara Krnjak, Luka Požar, Barbara Prekoršek, Lea Prodan, Domen Sotenšek, Tina Šmerc, Jure Tominec, Branka Razpet, Janez Nared
V prispevku smo preučili, kako problematiko mladih dojemajo mladi. Izvedli smo anketo, ki smo jo nadgradili s ciljno usmerjenimi intervjuji. Mladi kot najbolj perečo opredeljujejo stanovanjsko problematiko, sledijo druženje, medosebni odnosi in vključevanje v družbo, problematika delovnih mest pa pri ocenjevanju kakovosti življenja v občini bivanja ni v ospredju, ji pa večji poudarek namenjajo pri predlogih rešitev. Podrobnejša analiza pokaže na razlike med posameznimi skupinami mladih: (1) med živečimi na podeželju in v mestu, (2) med dijaki in študenti ter delovno aktivnimi ter (3) med tistimi z rešenim stanovanjskim problemom in tistimi, ki stanovanjskega problema še nimajo rešenega. V primerjavi s predhodnimi študijami presenečajo zlasti problem medsebojnega druženja, sobivanja s starejšimi in vključevanja v družbo. // Main problems of Slovenian youth: A study focusing on life quality, housing, and jobs This study investigates how youth problems are perceived by young people themselves. We conducted a survey supplemented by targeted interviews. Young people mention housing as the most pressing problem for them, followed by socialization, interpersonal relationships, and integration into society. In contrast, jobs do not feature prominently in their evaluation of the quality of life in their municipality of residence; instead, they place more emphasis on finding a solution. A more detailed analysis shows differences between different groups of young people: (1) between those living in the countryside and those living in the city, (2) between students and those that are employed, and (3) between those that have found their own place to live and those still looking for a place. Compared to previous studies, the problems of socializing, intergenerational cooperation, and integrating into society are particularly surprising.
{"title":"Problemi mladih v Sloveniji: raziskava s poudarkom na kakovosti bivanja, stanovanjih in delovnih mestih","authors":"Martin Bučinel, Mia Koželj, Ema Krebs, Barbara Krnjak, Luka Požar, Barbara Prekoršek, Lea Prodan, Domen Sotenšek, Tina Šmerc, Jure Tominec, Branka Razpet, Janez Nared","doi":"10.3986/gv94105","DOIUrl":"https://doi.org/10.3986/gv94105","url":null,"abstract":"V prispevku smo preučili, kako problematiko mladih dojemajo mladi. Izvedli smo anketo, ki smo jo nadgradili s ciljno usmerjenimi intervjuji. Mladi kot najbolj perečo opredeljujejo stanovanjsko problematiko, sledijo druženje, medosebni odnosi in vključevanje v družbo, problematika delovnih mest pa pri ocenjevanju kakovosti življenja v občini bivanja ni v ospredju, ji pa večji poudarek namenjajo pri predlogih rešitev. Podrobnejša analiza pokaže na razlike med posameznimi skupinami mladih: (1) med živečimi na podeželju in v mestu, (2) med dijaki in študenti ter delovno aktivnimi ter (3) med tistimi z rešenim stanovanjskim problemom in tistimi, ki stanovanjskega problema še nimajo rešenega. V primerjavi s predhodnimi študijami presenečajo zlasti problem medsebojnega druženja, sobivanja s starejšimi in vključevanja v družbo. // \u0000Main problems of Slovenian youth: A study focusing on life quality, housing, and jobs \u0000This study investigates how youth problems are perceived by young people themselves. We conducted a survey supplemented by targeted interviews. Young people mention housing as the most pressing problem for them, followed by socialization, interpersonal relationships, and integration into society. In contrast, jobs do not feature prominently in their evaluation of the quality of life in their municipality of residence; instead, they place more emphasis on finding a solution. A more detailed analysis shows differences between different groups of young people: (1) between those living in the countryside and those living in the city, (2) between students and those that are employed, and (3) between those that have found their own place to live and those still looking for a place. Compared to previous studies, the problems of socializing, intergenerational cooperation, and integrating into society are particularly surprising.","PeriodicalId":52453,"journal":{"name":"Geografski Vestnik","volume":null,"pages":null},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-12-31","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"72527446","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
引用次数: 0
Prilaščanje pokrajine Sečoveljskih solin: naravna in kulturna dediščina
Q3 Social Sciences Pub Date : 2022-12-31 DOI: 10.3986/gv94106
Maja Topole, Primož Pipan
Prispevek preučuje neustrezno upravljanje solinske pokrajine kot dediščine. Predstavi Sečoveljske soline kot del kulturne pokrajine, ki se je verjetno začela razvijati že v antiki, pisni viri pa obstajajo od 13. stoletja dalje. Poudarek je na območju Fontanigge, Muzeju solinarstva, dediščinjenju srednjeveškega solinarstva, komercializaciji Sečoveljskih solin, dediščinjenju narave in biodiverzitete ter s tem povezani problematiki upravljanja srednjeveške solinarske dediščine na območju Fontanigge. Prepad med dediščinjenjem narave in dediščinjenjem kulture korenini tudi v strokovnem in uradnem poimenovanju, izhajajočem iz zakonodaje. Ključna ugotovitev je nesmiselnost umetnega ločevanja dediščine na naravno in kulturno, še posebej v primeru kulturne pokrajine, kjer bi morali biti zastopani tudi običaji in tradicije prebivalcev. The appropriation of the Sečovlje saltpans landscape: natural and cultural heritage The paper examines the inadequate management of the landscape as a cultural heritage. It presents the Sečovlje Saltpans and saltworks as part of the old cultural landscape, Fontanigge with the Museum of Salt Making and the heritage of medieval salt making, the commercialization of the Sečovlje Saltpans, the heritagization of nature and biodiversity, and the related conflict in the management of the medieval salt making heritage in the Fontanigge area. The gap between the heritagization of nature and heritagization of culture has its roots also in the professional and official naming resulting from the legislation. The main finding is the absurdity of the artificial Cartesian separation of heritage into nature and culture, especially in the case of the cultural landscape, where the customs and traditions of the inhabitants should also be represented.
{"title":"Prilaščanje pokrajine Sečoveljskih solin: naravna in kulturna dediščina","authors":"Maja Topole, Primož Pipan","doi":"10.3986/gv94106","DOIUrl":"https://doi.org/10.3986/gv94106","url":null,"abstract":"Prispevek preučuje neustrezno upravljanje solinske pokrajine kot dediščine. Predstavi Sečoveljske soline kot del kulturne pokrajine, ki se je verjetno začela razvijati že v antiki, pisni viri pa obstajajo od 13. stoletja dalje. Poudarek je na območju Fontanigge, Muzeju solinarstva, dediščinjenju srednjeveškega solinarstva, komercializaciji Sečoveljskih solin, dediščinjenju narave in biodiverzitete ter s tem povezani problematiki upravljanja srednjeveške solinarske dediščine na območju Fontanigge. Prepad med dediščinjenjem narave in dediščinjenjem kulture korenini tudi v strokovnem in uradnem poimenovanju, izhajajočem iz zakonodaje. Ključna ugotovitev je nesmiselnost umetnega ločevanja dediščine na naravno in kulturno, še posebej v primeru kulturne pokrajine, kjer bi morali biti zastopani tudi običaji in tradicije prebivalcev. \u0000The appropriation of the Sečovlje saltpans landscape: natural and cultural heritage \u0000The paper examines the inadequate management of the landscape as a cultural heritage. It presents the Sečovlje Saltpans and saltworks as part of the old cultural landscape, Fontanigge with the Museum of Salt Making and the heritage of medieval salt making, the commercialization of the Sečovlje Saltpans, the heritagization of nature and biodiversity, and the related conflict in the management of the medieval salt making heritage in the Fontanigge area. The gap between the heritagization of nature and heritagization of culture has its roots also in the professional and official naming resulting from the legislation. The main finding is the absurdity of the artificial Cartesian separation of heritage into nature and culture, especially in the case of the cultural landscape, where the customs and traditions of the inhabitants should also be represented.","PeriodicalId":52453,"journal":{"name":"Geografski Vestnik","volume":null,"pages":null},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-12-31","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"75079459","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
引用次数: 0
期刊
Geografski Vestnik
全部 Acc. Chem. Res. ACS Applied Bio Materials ACS Appl. Electron. Mater. ACS Appl. Energy Mater. ACS Appl. Mater. Interfaces ACS Appl. Nano Mater. ACS Appl. Polym. Mater. ACS BIOMATER-SCI ENG ACS Catal. ACS Cent. Sci. ACS Chem. Biol. ACS Chemical Health & Safety ACS Chem. Neurosci. ACS Comb. Sci. ACS Earth Space Chem. ACS Energy Lett. ACS Infect. Dis. ACS Macro Lett. ACS Mater. Lett. ACS Med. Chem. Lett. ACS Nano ACS Omega ACS Photonics ACS Sens. ACS Sustainable Chem. Eng. ACS Synth. Biol. Anal. Chem. BIOCHEMISTRY-US Bioconjugate Chem. BIOMACROMOLECULES Chem. Res. Toxicol. Chem. Rev. Chem. Mater. CRYST GROWTH DES ENERG FUEL Environ. Sci. Technol. Environ. Sci. Technol. Lett. Eur. J. Inorg. Chem. IND ENG CHEM RES Inorg. Chem. J. Agric. Food. Chem. J. Chem. Eng. Data J. Chem. Educ. J. Chem. Inf. Model. J. Chem. Theory Comput. J. Med. Chem. J. Nat. Prod. J PROTEOME RES J. Am. Chem. Soc. LANGMUIR MACROMOLECULES Mol. Pharmaceutics Nano Lett. Org. Lett. ORG PROCESS RES DEV ORGANOMETALLICS J. Org. Chem. J. Phys. Chem. J. Phys. Chem. A J. Phys. Chem. B J. Phys. Chem. C J. Phys. Chem. Lett. Analyst Anal. Methods Biomater. Sci. Catal. Sci. Technol. Chem. Commun. Chem. Soc. Rev. CHEM EDUC RES PRACT CRYSTENGCOMM Dalton Trans. Energy Environ. Sci. ENVIRON SCI-NANO ENVIRON SCI-PROC IMP ENVIRON SCI-WAT RES Faraday Discuss. Food Funct. Green Chem. Inorg. Chem. Front. Integr. Biol. J. Anal. At. Spectrom. J. Mater. Chem. A J. Mater. Chem. B J. Mater. Chem. C Lab Chip Mater. Chem. Front. Mater. Horiz. MEDCHEMCOMM Metallomics Mol. Biosyst. Mol. Syst. Des. Eng. Nanoscale Nanoscale Horiz. Nat. Prod. Rep. New J. Chem. Org. Biomol. Chem. Org. Chem. Front. PHOTOCH PHOTOBIO SCI PCCP Polym. Chem.
×
引用
GB/T 7714-2015
复制
MLA
复制
APA
复制
导出至
BibTeX EndNote RefMan NoteFirst NoteExpress
×
0
微信
客服QQ
Book学术公众号 扫码关注我们
反馈
×
意见反馈
请填写您的意见或建议
请填写您的手机或邮箱
×
提示
您的信息不完整,为了账户安全,请先补充。
现在去补充
×
提示
您因"违规操作"
具体请查看互助需知
我知道了
×
提示
现在去查看 取消
×
提示
确定
Book学术官方微信
Book学术文献互助
Book学术文献互助群
群 号:481959085
Book学术
文献互助 智能选刊 最新文献 互助须知 联系我们:info@booksci.cn
Book学术提供免费学术资源搜索服务,方便国内外学者检索中英文文献。致力于提供最便捷和优质的服务体验。
Copyright © 2023 Book学术 All rights reserved.
ghs 京公网安备 11010802042870号 京ICP备2023020795号-1