At the turn of the 19th to the 20th century, insults and attacks on Slovenian citizens were a regular feature of the Celje German newspaper Deutsche Wacht. Also in this respect, one of the most prominent individuals was the lawyer Ivan Dečko. The article highlights two characteristic events in which he played a major role. The first example took place during the 1901 national elections, when he successfully opposed the German candidate Josef Pommer in the urban curia, while the second was the so-called “Kosem Affair”, which involved damages to the coffers of the district representation and coincided with the pre-election campaign for the 1904 district representation elections. Sometimes, the Deutsche Wacht even mercilessly mocked Dečko’s unfortunate illness.
{"title":"»Ta schlehten volk tega ferdirbanega cajta!« Celjski nemški časopis Deutsche Wacht o Ivanu Dečku","authors":"Bojan Cvelfar","doi":"10.51663/pnz.64.1.07","DOIUrl":"https://doi.org/10.51663/pnz.64.1.07","url":null,"abstract":"At the turn of the 19th to the 20th century, insults and attacks on Slovenian citizens were a regular feature of the Celje German newspaper Deutsche Wacht. Also in this respect, one of the most prominent individuals was the lawyer Ivan Dečko. The article highlights two characteristic events in which he played a major role. The first example took place during the 1901 national elections, when he successfully opposed the German candidate Josef Pommer in the urban curia, while the second was the so-called “Kosem Affair”, which involved damages to the coffers of the district representation and coincided with the pre-election campaign for the 1904 district representation elections. Sometimes, the Deutsche Wacht even mercilessly mocked Dečko’s unfortunate illness.","PeriodicalId":315758,"journal":{"name":"Contributions to Contemporary History","volume":" 8","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2024-05-08","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"140997859","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
The contribution sheds light on a mass witch trial that began in 1661 at the court in Hrastovec. It is related to proceedings initiated a decade later and taking place simultaneously in at least five courts. Those convicted were forced to list the names of many witchcraft meeting participants, which were described with all sorts of demonic imagery. The trials were thus interconnected and kept dragging on because of the confrontations between the accused. Despite the many mass trials, the number of the indicted even exceeded those that were actually put to trial. The proceedings were caused by weather storms, and many people were only tried when a new round of trials followed a storm. The trials were affected by the people’s understanding of the causes of the disasters, conspiracy theories, and various actors such as the rural population affected by the disasters, neighbourly disputes, superstitions, belief in magic, cruel, bloodthirsty judges and their personal motives, and the Inner Austrian government in charge of the criminal justice apparatus.
{"title":"The Great Persecution","authors":"Matevž Košir","doi":"10.51663/pnz.64.1.05","DOIUrl":"https://doi.org/10.51663/pnz.64.1.05","url":null,"abstract":"The contribution sheds light on a mass witch trial that began in 1661 at the court in Hrastovec. It is related to proceedings initiated a decade later and taking place simultaneously in at least five courts. Those convicted were forced to list the names of many witchcraft meeting participants, which were described with all sorts of demonic imagery. The trials were thus interconnected and kept dragging on because of the confrontations between the accused. Despite the many mass trials, the number of the indicted even exceeded those that were actually put to trial. The proceedings were caused by weather storms, and many people were only tried when a new round of trials followed a storm. The trials were affected by the people’s understanding of the causes of the disasters, conspiracy theories, and various actors such as the rural population affected by the disasters, neighbourly disputes, superstitions, belief in magic, cruel, bloodthirsty judges and their personal motives, and the Inner Austrian government in charge of the criminal justice apparatus.","PeriodicalId":315758,"journal":{"name":"Contributions to Contemporary History","volume":" 48","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2024-05-08","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"140998075","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Po koncu slogaštva v slovenski politiki so v času med ustanovitvijo Katoliškega političnega društva leta 1890 in liberalnega Slovenskega društva leta 1891 v Ljubljani na obeh idejnopolitičnih straneh poudarili svoje temeljne nazore in poglede na razvoj njunih medsebojnih odnosov. Katoliška stran je jasno povedala, da odklanja liberalizem in zahteva dosledno uveljavitev krščanskih načel v zasebnem in javnem življenju, na šolskem področju pa versko šolo na narodni podlagi. Liberalna je opozarjala na problem politične prevlade duhovščine, h kateri so po njeni oceni težili na Kranjskem. Poudarjala je, da Cerkvi ne pripada poseganje v politiko, sicer lahko pričakuje odziv na politični ravni. Liberalci so v verskih zadevah priznavali avtoriteto cerkvenih voditeljev, na šolskem področju pa so menili, da zahteve po verski šoli niso utemeljene, ker jo že zagotavlja obstoječe šolstvo. Točka razhoda obeh strani je bilo vprašanje, katera načela – katoliška ali liberalna – naj bodo temelj narodovega življenja. Z mislijo na nadaljnji družbeni in politični razvoj, učvrstitev svoje ideološke samobitnosti in njeno politično uveljavitev v boju za oblast, ki je nastopil med Slovenci na Kranjskem, so, tudi z bojnimi klici, svoja stališča močneje izrazili na liberalni strani. Zanjo je bilo merodajno njeno ideološko razumevanje svoje katoliške nasprotnice.
{"title":"Liberalni pogled na ideološko in politično razhajanje s katoliško stranjo od ustanovitve Katoliškega političnega društva leta 1890 do ustanovitve Slovenskega društva leta 1891 v Ljubljani","authors":"Jurij Perovšek","doi":"10.51663/pnz.63.3.05","DOIUrl":"https://doi.org/10.51663/pnz.63.3.05","url":null,"abstract":"Po koncu slogaštva v slovenski politiki so v času med ustanovitvijo Katoliškega političnega društva leta 1890 in liberalnega Slovenskega društva leta 1891 v Ljubljani na obeh idejnopolitičnih straneh poudarili svoje temeljne nazore in poglede na razvoj njunih medsebojnih odnosov. Katoliška stran je jasno povedala, da odklanja liberalizem in zahteva dosledno uveljavitev krščanskih načel v zasebnem in javnem življenju, na šolskem področju pa versko šolo na narodni podlagi. Liberalna je opozarjala na problem politične prevlade duhovščine, h kateri so po njeni oceni težili na Kranjskem. Poudarjala je, da Cerkvi ne pripada poseganje v politiko, sicer lahko pričakuje odziv na politični ravni. Liberalci so v verskih zadevah priznavali avtoriteto cerkvenih voditeljev, na šolskem področju pa so menili, da zahteve po verski šoli niso utemeljene, ker jo že zagotavlja obstoječe šolstvo. Točka razhoda obeh strani je bilo vprašanje, katera načela – katoliška ali liberalna – naj bodo temelj narodovega življenja. Z mislijo na nadaljnji družbeni in politični razvoj, učvrstitev svoje ideološke samobitnosti in njeno politično uveljavitev v boju za oblast, ki je nastopil med Slovenci na Kranjskem, so, tudi z bojnimi klici, svoja stališča močneje izrazili na liberalni strani. Zanjo je bilo merodajno njeno ideološko razumevanje svoje katoliške nasprotnice.","PeriodicalId":315758,"journal":{"name":"Contributions to Contemporary History","volume":"16 1","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-11-08","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"139282816","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Razprava obravnava vojno škodo na Goriškem po 1. svetovni vojni obnovo dežele. Z obnovo so različni odbori začeli že med vojno, potem, ko se je s Goriške umaknila fronta na Piavo. Sočasno sta potekala procesa obnove in vračanja beguncev, zlasti pa je bila pomembna vloga domačih obrtnikov, ki so sodelovali pri obnovi. V obnavljanje Goriške se je vključil tudi priznani arhitekt Maks Fabiani, sprva še v avstrojski službi, po italijanske zasedbi (in kasneje priključitvi) Goriške pa je vodil obnovitvena dela tudi v italijanskem uradu. Za obnovo je pripravil regulacijske načrte, včasih celotnih krajev, drugič posameznih javnih zgradb in trgov ter poskušal ustvariti novo urbanistično podobo dežele.
{"title":"Obnavljanje Goriške po prvi svetovni vojni in vloga arhitekta Maksa Fabianija","authors":"Petra Svoljšak, Petra Kolenc","doi":"10.51663/pnz.63.3.01","DOIUrl":"https://doi.org/10.51663/pnz.63.3.01","url":null,"abstract":"Razprava obravnava vojno škodo na Goriškem po 1. svetovni vojni obnovo dežele. Z obnovo so različni odbori začeli že med vojno, potem, ko se je s Goriške umaknila fronta na Piavo. Sočasno sta potekala procesa obnove in vračanja beguncev, zlasti pa je bila pomembna vloga domačih obrtnikov, ki so sodelovali pri obnovi. V obnavljanje Goriške se je vključil tudi priznani arhitekt Maks Fabiani, sprva še v avstrojski službi, po italijanske zasedbi (in kasneje priključitvi) Goriške pa je vodil obnovitvena dela tudi v italijanskem uradu. Za obnovo je pripravil regulacijske načrte, včasih celotnih krajev, drugič posameznih javnih zgradb in trgov ter poskušal ustvariti novo urbanistično podobo dežele.","PeriodicalId":315758,"journal":{"name":"Contributions to Contemporary History","volume":"69 1","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-11-08","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"139282587","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Za območje medvojnega upravno-političnega okrožja Kamnik, ki ga je nemški okupator kot del svojega ožjega življenjskega področja skušal čimprej integrirati v nemški Tretji rajh, je bilo značilno, da je okupator poleg želje za vzpostavitev stanja, ki bi omogočalo čimprejšnje izkoriščanje virov za vojno industrijo, v to območje moral precej investirati in ga tudi dodatno oskrbovati. Na tem območju, ki je bilo že sicer nezadostno v samooskrbi z živili in surovinami, so v letu 1942 in 1943 v kmetijski proizvodnji poleg neposrednih in posrednih posledic vojaških spopadov med partizani in okupatorjem, dodatne težave povzročale še vremenske razmere (leta 1942 suša, leta 1943 obilne padavine), primanjkovati pa začne tudi moške delovne sile za težja poljedelska in gozdna opravila. V prispevku avtor na osnovi ohranjenega gradiva okrožnega kmetijskega referenta pri Deželnem svetniku Kamnik (nem. Landrat) in tedenskih poročil občinskih komisarjev občin kamniškega okrožja, ki so jih pošiljali Deželnemu svetniku v Kamniku, predstavlja problematiko oskrbe in kmetijske proizvodnje na kamniškem območju v letih od 1941 do vključno 1943.
{"title":"Preskrba prebivalstva in težave v kmetijski proizvodnji v okrožju Kamnik v prvem obdobju okupacije","authors":"Damjan Hančič","doi":"10.51663/pnz.63.3.07","DOIUrl":"https://doi.org/10.51663/pnz.63.3.07","url":null,"abstract":"Za območje medvojnega upravno-političnega okrožja Kamnik, ki ga je nemški okupator kot del svojega ožjega življenjskega področja skušal čimprej integrirati v nemški Tretji rajh, je bilo značilno, da je okupator poleg želje za vzpostavitev stanja, ki bi omogočalo čimprejšnje izkoriščanje virov za vojno industrijo, v to območje moral precej investirati in ga tudi dodatno oskrbovati. Na tem območju, ki je bilo že sicer nezadostno v samooskrbi z živili in surovinami, so v letu 1942 in 1943 v kmetijski proizvodnji poleg neposrednih in posrednih posledic vojaških spopadov med partizani in okupatorjem, dodatne težave povzročale še vremenske razmere (leta 1942 suša, leta 1943 obilne padavine), primanjkovati pa začne tudi moške delovne sile za težja poljedelska in gozdna opravila. V prispevku avtor na osnovi ohranjenega gradiva okrožnega kmetijskega referenta pri Deželnem svetniku Kamnik (nem. Landrat) in tedenskih poročil občinskih komisarjev občin kamniškega okrožja, ki so jih pošiljali Deželnemu svetniku v Kamniku, predstavlja problematiko oskrbe in kmetijske proizvodnje na kamniškem območju v letih od 1941 do vključno 1943.","PeriodicalId":315758,"journal":{"name":"Contributions to Contemporary History","volume":"182 1","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-11-06","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"139288025","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
V prispevku avtor analizira samomore v avstrijski vojski od druge polovice 19. stoletja do začetka prve svetovne vojne. Za razliko od Prusije, ki je podatke glede vojaških samomorov objavljala že od konca 18. stoletja, imamo za Avstrijo prve analitične podatke šele sredi 19. stoletja. Do preloma stoletja je več avtorjev analiziralo samomore v avstrijski vojski, vsi so si pa bili enotni, da je bila Avstrija v številu samomorov v evropskem vrhu. A počasi je v ospredje prihajal tudi glavni vzrok za samomore; surovo ravnanje nadrejenih z novinci. Medtem je vojska skušala samomore patologizirati in preko številnih obdukcij pokazati, da je vzrok številnih samomorov (poleg psihične labilnosti vojakov) tudi v njihovih organskih anomalijah.
{"title":"Vojaški samomori v Avstriji od srede 19. stoletja do prve svetovne vojne (z nekaj slovenskimi primeri)","authors":"Filip Čuček","doi":"10.51663/pnz.63.3.06","DOIUrl":"https://doi.org/10.51663/pnz.63.3.06","url":null,"abstract":"V prispevku avtor analizira samomore v avstrijski vojski od druge polovice 19. stoletja do začetka prve svetovne vojne. Za razliko od Prusije, ki je podatke glede vojaških samomorov objavljala že od konca 18. stoletja, imamo za Avstrijo prve analitične podatke šele sredi 19. stoletja. Do preloma stoletja je več avtorjev analiziralo samomore v avstrijski vojski, vsi so si pa bili enotni, da je bila Avstrija v številu samomorov v evropskem vrhu. A počasi je v ospredje prihajal tudi glavni vzrok za samomore; surovo ravnanje nadrejenih z novinci. Medtem je vojska skušala samomore patologizirati in preko številnih obdukcij pokazati, da je vzrok številnih samomorov (poleg psihične labilnosti vojakov) tudi v njihovih organskih anomalijah.","PeriodicalId":315758,"journal":{"name":"Contributions to Contemporary History","volume":"30 1","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-10-30","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"139310012","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pričujoči članek preučuje dogodke, ki so pripeljali do prvega ljubljanskega referenduma o samoprispevku, ki je predstavljal največji krajevni samoprispevek v socialistični republiki Sloveniji do tega datuma. Analizira vpliv različnih dejavnikov, ki so prispevali k odločitvi o referendumu ter razmere v Ljubljani pred letom 1971. Leta 1971 se je Ljubljana soočala z naraščanjem prebivalstva, ki je takrat predstavljalo skoraj šestino prebivalstva Socialistične republike Slovenije. Pomanjkanje šolskih in vzgojno-izobraževalnih ustanov je povzročalo prenatrpane razmere v obstoječih šolah. Leta 1967 je sprememba zakona o financiranju šolstva privedla do vpeljave temeljnih izobraževalnih skupnosti, ki so omogočile financiranje izobraževanja s prispevki občanov, davki in drugimi sredstvi. V Ljubljani so se pojavile težave pri financiranju izobraževanja in otroškega varstva, kar je sprožilo razprave o uvedbi samoprispevkov. Leta 1971 je bil izveden referendum, na katerem je večina volivcev podprla uvedbo samoprispevka za izboljšanje šolstva in otroškega varstva. Referendum je spremljala intenzivna propagandna kampanja, ki je vključevala širok spekter propagandnih aktivnosti in se je končala z prepričljivim rezultatom, saj se je skoraj 58% volivcev izreklo v prid samoprispevku.
{"title":"»Tu smo – vaši smo« - prvi referendum o samoprispevku v Ljubljani","authors":"Nesa Vrečer","doi":"10.51663/pnz.63.3.09","DOIUrl":"https://doi.org/10.51663/pnz.63.3.09","url":null,"abstract":"Pričujoči članek preučuje dogodke, ki so pripeljali do prvega ljubljanskega referenduma o samoprispevku, ki je predstavljal največji krajevni samoprispevek v socialistični republiki Sloveniji do tega datuma. Analizira vpliv različnih dejavnikov, ki so prispevali k odločitvi o referendumu ter razmere v Ljubljani pred letom 1971. Leta 1971 se je Ljubljana soočala z naraščanjem prebivalstva, ki je takrat predstavljalo skoraj šestino prebivalstva Socialistične republike Slovenije. Pomanjkanje šolskih in vzgojno-izobraževalnih ustanov je povzročalo prenatrpane razmere v obstoječih šolah. Leta 1967 je sprememba zakona o financiranju šolstva privedla do vpeljave temeljnih izobraževalnih skupnosti, ki so omogočile financiranje izobraževanja s prispevki občanov, davki in drugimi sredstvi. V Ljubljani so se pojavile težave pri financiranju izobraževanja in otroškega varstva, kar je sprožilo razprave o uvedbi samoprispevkov. Leta 1971 je bil izveden referendum, na katerem je večina volivcev podprla uvedbo samoprispevka za izboljšanje šolstva in otroškega varstva. Referendum je spremljala intenzivna propagandna kampanja, ki je vključevala širok spekter propagandnih aktivnosti in se je končala z prepričljivim rezultatom, saj se je skoraj 58% volivcev izreklo v prid samoprispevku.","PeriodicalId":315758,"journal":{"name":"Contributions to Contemporary History","volume":"16 1","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-10-30","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"139309813","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Prispevek, ki temelji na gradivu Zgodovinskega arhiva Ljubljana, obravnava sistem socialnega skrbstva v slovenski prestolnici v obdobju med svetovnima vojnama. Predstavi njegovo vzpostavitev in široko paleto načrtov ter aktivnosti mestnih struktur, hkrati pa pozornost nameni periodam stagnacije ter njihovim posledicam. Razvidno je, da slednje pod vtisom miselnosti in odnosa do socialno ogroženih oseb po prevratu konstantnega dela in napredka ljubljanskih mestnih uradov na polju socialnega skrbstva med letoma 1918–1941, še posebej po letu 1923, ko je bila vzpostavljena mreža urejenega poslovanja, niso mogle zaustaviti.
{"title":"Izgradnja sistema socialnega skrbstva v Ljubljani po prvi svetovni vojni s poudarkom na delu socialnopolitičnega odseka in socialnopolitičnega urada","authors":"Mojca Šorn","doi":"10.51663/pnz.63.3.02","DOIUrl":"https://doi.org/10.51663/pnz.63.3.02","url":null,"abstract":"Prispevek, ki temelji na gradivu Zgodovinskega arhiva Ljubljana, obravnava sistem socialnega skrbstva v slovenski prestolnici v obdobju med svetovnima vojnama. Predstavi njegovo vzpostavitev in široko paleto načrtov ter aktivnosti mestnih struktur, hkrati pa pozornost nameni periodam stagnacije ter njihovim posledicam. Razvidno je, da slednje pod vtisom miselnosti in odnosa do socialno ogroženih oseb po prevratu konstantnega dela in napredka ljubljanskih mestnih uradov na polju socialnega skrbstva med letoma 1918–1941, še posebej po letu 1923, ko je bila vzpostavljena mreža urejenega poslovanja, niso mogle zaustaviti.","PeriodicalId":315758,"journal":{"name":"Contributions to Contemporary History","volume":"16 1","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-10-30","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"139309715","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Prispevek v prvem delu sledi razvoju postopnega preoblikovanja klasičnega pogodbenega delovnega razmerja v t. i. medsebojno asociativno delovno razmerje, to je razmerje delavca z drugimi delavci, samostojnimi proizvajalci. Tovrstno razmerje je nastalo z vključitvijo delavca v delovno organizacijo in ne s sklenitvijo delovne pogodbe. Prehod v nov koncept delovnih razmerij je pomenilo postopno oblikovanje nove delovnopravne zakonodaje, ki je bila odraz vsakokratnih gospodarskih razmer v Jugoslaviji. V drugem delu se prispevek osredotoča na pravice iz dela in posebno pozornost posveti pokojninskemu zavarovanju, ki je prav tako doživljalo zakonske spremembe, ki niso bile vedno zagotovilo za urejen položaj upokojencev. Slednje je bilo zlasti izrazito v drugi polovici osemdesetih let, v času gospodarske krize in postopnega zatona skupne jugoslovanske države.
{"title":"Delovnopravna zakonodaja v Sloveniji in pravice iz dela s poudarkom na pokojninskem zavarovanju 1945−1990","authors":"Dunja Dobaja","doi":"10.51663/pnz.63.3.08","DOIUrl":"https://doi.org/10.51663/pnz.63.3.08","url":null,"abstract":"Prispevek v prvem delu sledi razvoju postopnega preoblikovanja klasičnega pogodbenega delovnega razmerja v t. i. medsebojno asociativno delovno razmerje, to je razmerje delavca z drugimi delavci, samostojnimi proizvajalci. Tovrstno razmerje je nastalo z vključitvijo delavca v delovno organizacijo in ne s sklenitvijo delovne pogodbe. Prehod v nov koncept delovnih razmerij je pomenilo postopno oblikovanje nove delovnopravne zakonodaje, ki je bila odraz vsakokratnih gospodarskih razmer v Jugoslaviji. V drugem delu se prispevek osredotoča na pravice iz dela in posebno pozornost posveti pokojninskemu zavarovanju, ki je prav tako doživljalo zakonske spremembe, ki niso bile vedno zagotovilo za urejen položaj upokojencev. Slednje je bilo zlasti izrazito v drugi polovici osemdesetih let, v času gospodarske krize in postopnega zatona skupne jugoslovanske države.","PeriodicalId":315758,"journal":{"name":"Contributions to Contemporary History","volume":"10 1","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-10-30","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"139309804","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Prispevek v prvem delu teoretično opredeli »zgodovino od spodaj«, kritično analizira njeno umeščenost kot pristop znotraj širšega zgodovinopisja in klasifikacijo znotraj ožjega okvira politične zgodovine. S tem članek prispeva k natančnejši tipizaciji in sistematizaciji teorije »zgodovine od spodaj«. V drugem delu se prispevek osredotoča na vlogo in emancipatorni politični potencial »zgodovine od spodaj« v kontekstu skupnostnih zgodovin. Konkretneje opredeli samozgodovinjenje, kot orodje emancipatornega političnega projekta zapostavljenih družbenih skupin. Osredotoča se na študijo primera anarhistične skupnosti in »zgodovini od spodaj« v vlogi orodja politične emancipacije. Na ta način članek začrta potencialne raziskovalne poti za pomanjkljivo obdelano polje politične »zgodovine od spodaj« ter sooči in analizira sistematične napetosti njenih kategorizacij.
{"title":"»Zgodovina od spodaj« med historiografijo in emancipatornim političnim projektom","authors":"Saša Hajzler","doi":"10.51663/pnz.63.3.10","DOIUrl":"https://doi.org/10.51663/pnz.63.3.10","url":null,"abstract":"Prispevek v prvem delu teoretično opredeli »zgodovino od spodaj«, kritično analizira njeno umeščenost kot pristop znotraj širšega zgodovinopisja in klasifikacijo znotraj ožjega okvira politične zgodovine. S tem članek prispeva k natančnejši tipizaciji in sistematizaciji teorije »zgodovine od spodaj«. V drugem delu se prispevek osredotoča na vlogo in emancipatorni politični potencial »zgodovine od spodaj« v kontekstu skupnostnih zgodovin. Konkretneje opredeli samozgodovinjenje, kot orodje emancipatornega političnega projekta zapostavljenih družbenih skupin. Osredotoča se na študijo primera anarhistične skupnosti in »zgodovini od spodaj« v vlogi orodja politične emancipacije. Na ta način članek začrta potencialne raziskovalne poti za pomanjkljivo obdelano polje politične »zgodovine od spodaj« ter sooči in analizira sistematične napetosti njenih kategorizacij.","PeriodicalId":315758,"journal":{"name":"Contributions to Contemporary History","volume":"68 1","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-10-30","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"139311160","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
京公网安备 11010802042870号
京ICP备2023020795号-1
扫码关注我们
求助内容：
应助结果提醒方式：