Prispevek želi predstaviti ozadje nastanka Nemško avstrijskega planinskega društva (Deutscher und oesterreichischer Alpenverein- DuOeAV) ter na kratko tudi njegov ustroj. S podružnicami je združenje ne le pokrilo velik del današnjega evropskega prostora, s podružnicama v Angliji in Egiptu ga je tudi močno preseglo. Priključitev Avstrije k Nemčiji je povzročilo preimenovanje društva v Nemško planinsko društvo (Deutscher Alpenverein), kar je pomenilo začetek njegovega konca in dokončen prelom v njegovem ustroji in usmeritvi. Društvo, ki je nastalo iz želje, da bi vpeti svet širšega alpskega prostora čimbolj približalo ljudem, je namreč vsaj do prve svetovne vojne na prvo mesto postavljalo alpsko stvar. Politična stvarnost prostora njegovega delovanja pa ga v tem oziru seveda ni mogla pustiti nedotaknjenega.
{"title":"Kratka predstavitev planinskega društva Deutscher und Oesterreichischer Alpenverein (DuOeAV)","authors":"Marija Mojca Peternel","doi":"10.51663/pnz.63.1.04","DOIUrl":"https://doi.org/10.51663/pnz.63.1.04","url":null,"abstract":"Prispevek želi predstaviti ozadje nastanka Nemško avstrijskega planinskega društva (Deutscher und oesterreichischer Alpenverein- DuOeAV) ter na kratko tudi njegov ustroj. S podružnicami je združenje ne le pokrilo velik del današnjega evropskega prostora, s podružnicama v Angliji in Egiptu ga je tudi močno preseglo. Priključitev Avstrije k Nemčiji je povzročilo preimenovanje društva v Nemško planinsko društvo (Deutscher Alpenverein), kar je pomenilo začetek njegovega konca in dokončen prelom v njegovem ustroji in usmeritvi. Društvo, ki je nastalo iz želje, da bi vpeti svet širšega alpskega prostora čimbolj približalo ljudem, je namreč vsaj do prve svetovne vojne na prvo mesto postavljalo alpsko stvar. Politična stvarnost prostora njegovega delovanja pa ga v tem oziru seveda ni mogla pustiti nedotaknjenega.","PeriodicalId":315758,"journal":{"name":"Contributions to Contemporary History","volume":"38 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-04-28","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"123573086","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Prispevek se osredotoča na dve skupini oseb v Sloveniji, ki sta jih dve različni ideologiji nasilno ločili od staršev in jima ukradli otroštvo. Prva skupina je žrtev nemškega okupatorja, druga povojnih obračunavanj zmagovalca. Prispevek osvetli posledice tega nasilnega dejanja in življenje otrok po ločitvi, hkrati pa predstavi njihova prizadevanja za ureditev pravnega statusa in v okviru tega odstira posamezne zgodbe/spomine odraslih ukradenih in pozabljenih otrok. Njihov pravni status je uredila šele samostojna država Slovenija.
{"title":"Bil/-a sem ukradeni otrok, bil/-a sem pozabljeni otrok","authors":"Dunja Dobaja","doi":"10.51663/pnz.62.3.05","DOIUrl":"https://doi.org/10.51663/pnz.62.3.05","url":null,"abstract":"Prispevek se osredotoča na dve skupini oseb v Sloveniji, ki sta jih dve različni ideologiji nasilno ločili od staršev in jima ukradli otroštvo. Prva skupina je žrtev nemškega okupatorja, druga povojnih obračunavanj zmagovalca. Prispevek osvetli posledice tega nasilnega dejanja in življenje otrok po ločitvi, hkrati pa predstavi njihova prizadevanja za ureditev pravnega statusa in v okviru tega odstira posamezne zgodbe/spomine odraslih ukradenih in pozabljenih otrok. Njihov pravni status je uredila šele samostojna država Slovenija.","PeriodicalId":315758,"journal":{"name":"Contributions to Contemporary History","volume":"14 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-11-02","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"123737700","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Avtor v prispevku analizira deželnozborske nastope spodnještajerskega poslanca Ivana Dečka v njegovem zadnjem mandatu (1902-1907). Kljub temu, da slovenski strani (na deželno- in državnozborski ravni) ni uspelo zmagati v mestu (najbližje zmagi so bili leta 1901), so celjski Nemci z vse večjim strahom spremljali slovenski nacionalni prodor. A mestni očetje se nikakor niso želeli ukloniti slovenskim zahtevam po gimnaziji znotraj mestnega teritorija. Dečko je medtem očitno »pozabil« na sklep slovenske politike, češ da tozadevno ne bo pristala na nikakršen kompromis, in samovoljno ponudil za gradnjo slovenske gimnazije del svoje posesti za mestnim »obzidjem« v Gaberjih. Njegova poteza se je pri ideološki delitvi pokazala za več kot odličen pripomoček konservativcev za napad nanj, posredno pa na liberalno strujo v Celju, kar je ne nazadnje vodilo v definitivni konec spodnještajerskega slogaštva.
{"title":"Ivan Dečko in njegov zadnji deželnozborski mandat","authors":"Filip Čuček","doi":"10.51663/pnz.62.3.02","DOIUrl":"https://doi.org/10.51663/pnz.62.3.02","url":null,"abstract":"Avtor v prispevku analizira deželnozborske nastope spodnještajerskega poslanca Ivana Dečka v njegovem zadnjem mandatu (1902-1907). Kljub temu, da slovenski strani (na deželno- in državnozborski ravni) ni uspelo zmagati v mestu (najbližje zmagi so bili leta 1901), so celjski Nemci z vse večjim strahom spremljali slovenski nacionalni prodor. A mestni očetje se nikakor niso želeli ukloniti slovenskim zahtevam po gimnaziji znotraj mestnega teritorija. Dečko je medtem očitno »pozabil« na sklep slovenske politike, češ da tozadevno ne bo pristala na nikakršen kompromis, in samovoljno ponudil za gradnjo slovenske gimnazije del svoje posesti za mestnim »obzidjem« v Gaberjih. Njegova poteza se je pri ideološki delitvi pokazala za več kot odličen pripomoček konservativcev za napad nanj, posredno pa na liberalno strujo v Celju, kar je ne nazadnje vodilo v definitivni konec spodnještajerskega slogaštva. \u0000 \u0000 ","PeriodicalId":315758,"journal":{"name":"Contributions to Contemporary History","volume":"24 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-11-02","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"122477165","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Članek obravnava konstituiranje ekonomskega zgodovinopisja v Jugoslaviji po drugi svetovni vojni v kontekstu institucionalnega razvoja, metodoloških izhodišč, družbenopolitične ureditve, ideoloških predpostavk, nadzora zgodovinopisja, načel znanstvene politike in mednarodnega sodelovanja.
{"title":"Jugoslovansko ekonomsko zgodovinopisje med nacionalnim in mednarodnim prostorom po drugi svetovni vojni","authors":"Žarko Lazarević","doi":"10.51663/pnz.62.3.06","DOIUrl":"https://doi.org/10.51663/pnz.62.3.06","url":null,"abstract":"Članek obravnava konstituiranje ekonomskega zgodovinopisja v Jugoslaviji po drugi svetovni vojni v kontekstu institucionalnega razvoja, metodoloških izhodišč, družbenopolitične ureditve, ideoloških predpostavk, nadzora zgodovinopisja, načel znanstvene politike in mednarodnega sodelovanja.","PeriodicalId":315758,"journal":{"name":"Contributions to Contemporary History","volume":"79 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-11-02","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"124095273","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
During the pontificate of Pope Pius XII (1939 - 1958) the relations between the Holy See and the European communist countries were strained or severed. In such circumstances the trial of the Archbishop of Zagreb, Alojzije Stepinac, was held in the Federal People's Republic of Yugoslavia (FPRY), ending in 1946 when he was sentenced to 16 years in prison. After serving a five-year prison sentence, Stepinac was given a choice to go to Rome or to serve the rest of the sentence under house arrest in his hometown of Krašić. After Stepinac was appointed cardinal in 1953, the FPRY severed diplomatic relations with the Holy See, and Stepinac lost the opportunity to go to Rome and take over the cardinal's insignia. At the time Croatian Catholic priest Ivan Tomas was working at Vatican Radio in Rome. The result of Tomas's effort and the help of an American tourist of Slovenian origin, Frances Yenko Chilcoat, was an interesting and unusual journey of Stepinac’s cardinal robe and its safe arrival to the territory of the FPRY in 1954. Yenko Chilcoat described her endeavour in a memoir entitled Smuggler for the Pope, published in 2006. This paper will first explain the international political context of the time of her arrival from the United States of America to Europe and the church-state relations between the Holy See and the FPRY after World War II. Furthermore, the paper will verify the authenticity of Yenko Chilcoat's memoir and the credibility of her claims, analyse Tomas's role in the transfer of the cardinal robe, as well as the consequences of the cardinal robe coming into Stepinac's possession. Finally, a conclusion will be made about the meaning and the importance of Stepinac's cardinal robe transfer from Rome to the FPRY in the context of the contemporary church-state relations.
在庇护十二世教皇任期内(1939 - 1958)，罗马教廷和欧洲共产主义国家之间的关系紧张或断绝。在这种情况下，在南斯拉夫联邦人民共和国(南斯拉夫联邦共和国)对萨格勒布大主教阿洛伊济耶·斯特皮纳奇的审判于1946年结束，当时他被判处16年徒刑。在服完5年徒刑后，斯特皮纳克被要求选择去罗马，或者在他的家乡Krašić软禁中服完剩下的刑期。1953年斯特皮纳奇被任命为红衣主教后，FPRY与罗马教廷断绝了外交关系，斯特皮纳奇失去了前往罗马接受红衣主教徽章的机会。当时克罗地亚天主教牧师伊万·托马斯(Ivan Tomas)在罗马的梵蒂冈电台工作。在托马斯的努力和来自斯洛文尼亚的美国游客弗朗西丝·延科·奇尔科特的帮助下，斯特皮纳奇的红衣主教袍经历了一段有趣而不寻常的旅程，并于1954年安全抵达南斯拉夫共和国的领土。Yenko Chilcoat在2006年出版的回忆录《教皇走私者》(Smuggler for the Pope)中描述了她的努力。本文将首先解释她从美国抵达欧洲时的国际政治背景，以及第二次世界大战后罗马教廷与FPRY之间的政教关系。此外，本文将验证Yenko Chilcoat回忆录的真实性和她的说法的可信度，分析Tomas在红衣主教长袍转移中的作用，以及红衣主教长袍进入Stepinac拥有的后果。最后，在当代政教关系的背景下，将对斯特皮纳奇红衣从罗马转移到FPRY的意义和重要性进行总结。
{"title":"Ivan Tomas and the Smuggler for the Pope","authors":"Domagoj Tomas","doi":"10.51663/pnz.62.3.07","DOIUrl":"https://doi.org/10.51663/pnz.62.3.07","url":null,"abstract":"During the pontificate of Pope Pius XII (1939 - 1958) the relations between the Holy See and the European communist countries were strained or severed. In such circumstances the trial of the Archbishop of Zagreb, Alojzije Stepinac, was held in the Federal People's Republic of Yugoslavia (FPRY), ending in 1946 when he was sentenced to 16 years in prison. After serving a five-year prison sentence, Stepinac was given a choice to go to Rome or to serve the rest of the sentence under house arrest in his hometown of Krašić. After Stepinac was appointed cardinal in 1953, the FPRY severed diplomatic relations with the Holy See, and Stepinac lost the opportunity to go to Rome and take over the cardinal's insignia. \u0000At the time Croatian Catholic priest Ivan Tomas was working at Vatican Radio in Rome. The result of Tomas's effort and the help of an American tourist of Slovenian origin, Frances Yenko Chilcoat, was an interesting and unusual journey of Stepinac’s cardinal robe and its safe arrival to the territory of the FPRY in 1954. Yenko Chilcoat described her endeavour in a memoir entitled Smuggler for the Pope, published in 2006. \u0000This paper will first explain the international political context of the time of her arrival from the United States of America to Europe and the church-state relations between the Holy See and the FPRY after World War II. Furthermore, the paper will verify the authenticity of Yenko Chilcoat's memoir and the credibility of her claims, analyse Tomas's role in the transfer of the cardinal robe, as well as the consequences of the cardinal robe coming into Stepinac's possession. Finally, a conclusion will be made about the meaning and the importance of Stepinac's cardinal robe transfer from Rome to the FPRY in the context of the contemporary church-state relations.","PeriodicalId":315758,"journal":{"name":"Contributions to Contemporary History","volume":"30 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-11-02","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"121557076","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Avtorica se v članku osredotoča na historične popise prebivalstva Habsburške monarhije in Kraljevine SHS/Jugoslavije. V njem najprej predstavi zakonodajo in način popisovanja, nato pa analizira posamezne popise in podatke, ki jih vsebujejo. Zadnji del je namenjen kritičnemu pretresu zbiranja in analiz podatkov popisov ter kaj omogočajo nove digitalne metode obdelave podatkov in pomen metodologije.
{"title":"Popisi prebivalstva 1857 – 1931","authors":"Neja Blaj Hribar","doi":"10.51663/pnz.62.3.01","DOIUrl":"https://doi.org/10.51663/pnz.62.3.01","url":null,"abstract":"Avtorica se v članku osredotoča na historične popise prebivalstva Habsburške monarhije in Kraljevine SHS/Jugoslavije. V njem najprej predstavi zakonodajo in način popisovanja, nato pa analizira posamezne popise in podatke, ki jih vsebujejo. Zadnji del je namenjen kritičnemu pretresu zbiranja in analiz podatkov popisov ter kaj omogočajo nove digitalne metode obdelave podatkov in pomen metodologije.","PeriodicalId":315758,"journal":{"name":"Contributions to Contemporary History","volume":"1 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-11-02","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"134246854","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Izvleček Prispevek analizira italijanski oboroženi napad na Grčijo 28. oktobra 1940, saj gre za eksemplarični vojaški in tudi politično-diplomatski avanturizem. Študija primera razkrije več usodnih napak, ki jih je ob napadu na Grčijo zagrešilo italijansko politično vodstvo ob podpori dela vojaškega poveljstva in se kažejo v razpršeni uporabi oboroženih sil na različnih vojskovališčih (Francija, Albanija, severna Afrika in Grčija), v arogantnem odnosu do zaveznice Nemčije, v precenjevanju lastnih zmogljivosti in podcenjevanju nasprotnika ter v neupoštevanju časovnih (jesen in prihajajoča zima), prostorskih (gorato območje Epira) in vremenskih (dež, sneg in ekstremno nizke temperature) dejavnikov.
{"title":"Vojaški avanturizem: napad Kraljevine Italije na Kraljevino Grčijo leta 1940","authors":"Marjan Malešič, Anton Žabkar","doi":"10.51663/pnz.62.3.04","DOIUrl":"https://doi.org/10.51663/pnz.62.3.04","url":null,"abstract":"Izvleček \u0000Prispevek analizira italijanski oboroženi napad na Grčijo 28. oktobra 1940, saj gre za eksemplarični vojaški in tudi politično-diplomatski avanturizem. Študija primera razkrije več usodnih napak, ki jih je ob napadu na Grčijo zagrešilo italijansko politično vodstvo ob podpori dela vojaškega poveljstva in se kažejo v razpršeni uporabi oboroženih sil na različnih vojskovališčih (Francija, Albanija, severna Afrika in Grčija), v arogantnem odnosu do zaveznice Nemčije, v precenjevanju lastnih zmogljivosti in podcenjevanju nasprotnika ter v neupoštevanju časovnih (jesen in prihajajoča zima), prostorskih (gorato območje Epira) in vremenskih (dež, sneg in ekstremno nizke temperature) dejavnikov. \u0000 ","PeriodicalId":315758,"journal":{"name":"Contributions to Contemporary History","volume":"93 9 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-10-14","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"127982903","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Avtorica v prispevku predstavlja leta 1852 nastalo Društvo ljubiteljev živali (Società Zoofila) s sedežem v Trstu. Članstvo je družilo prizadevanje za izboljšanje okoliščin, v katerih so živele živali. Organizirali so redna srečanja, na katerih so kritično razpravljali o trpljenju najrazličnejših živali. S predavanji, različnimi publikacijami, javnimi razpravami, grajami, nagrajevanjem in apeli nadzornim organom pa so naslavljali tudi širše prebivalstvo. Tovrstno zanimanje za zaščito živali je v 19. stoletju v evropskih mestih vzniknilo zlasti med k napredku usmerjeno mestno elito, kar povsem drži tudi za tržaško združenje, ki je že od samega začetka privabljalo pripadnike, a tudi pripadnice lokalne smetane. Od drugih tržaških društev ga ni ločevala razredna struktura članstva, pač pa nadpovprečna vpetost žensk ali točneje dam oziroma pripadnic plemstva in buržoazije. V danem prispevku avtorica društvo predstavi in osvetljuje, če in kako je Društvo ljubiteljev živali možno razumeti tudi kot emancipatorno, torej kot morebitno postojanko na poti k ženski enakopravnosti.
{"title":"Trieste's Società Zoofila and its Ladies","authors":"D. Ličen","doi":"10.51663/pnz.62.2.01","DOIUrl":"https://doi.org/10.51663/pnz.62.2.01","url":null,"abstract":" \u0000Avtorica v prispevku predstavlja leta 1852 nastalo Društvo ljubiteljev živali (Società Zoofila) s sedežem v Trstu. Članstvo je družilo prizadevanje za izboljšanje okoliščin, v katerih so živele živali. Organizirali so redna srečanja, na katerih so kritično razpravljali o trpljenju najrazličnejših živali. S predavanji, različnimi publikacijami, javnimi razpravami, grajami, nagrajevanjem in apeli nadzornim organom pa so naslavljali tudi širše prebivalstvo. Tovrstno zanimanje za zaščito živali je v 19. stoletju v evropskih mestih vzniknilo zlasti med k napredku usmerjeno mestno elito, kar povsem drži tudi za tržaško združenje, ki je že od samega začetka privabljalo pripadnike, a tudi pripadnice lokalne smetane. Od drugih tržaških društev ga ni ločevala razredna struktura članstva, pač pa nadpovprečna vpetost žensk ali točneje dam oziroma pripadnic plemstva in buržoazije. V danem prispevku avtorica društvo predstavi in osvetljuje, če in kako je Društvo ljubiteljev živali možno razumeti tudi kot emancipatorno, torej kot morebitno postojanko na poti k ženski enakopravnosti.","PeriodicalId":315758,"journal":{"name":"Contributions to Contemporary History","volume":"23 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-09-09","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"133282431","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Članek na podlagi znanstvenih dognanj, strokovnih prispevkov in časopisnih virov predstavi Ivano Kobilco, pri tem pa jo umesti v širši kontekst časa in prostora, v katerem je živela in ustvarjala. Čeprav jo je poslanstvo več desetletij vodilo po velikih evropskih mestih, je slikarka s svojimi bližnjimi in svojim rojstnim krajem, Ljubljano, ves čas vzdrževala vezi, ki jih avtorica članka predstavi ali vsaj osvetli s pomočjo arhivskega gradiva, predvsem Kobilčine korespondence, ki je del zapuščine družine Pintar in jo hrani Narodna galerija.
{"title":"Ljubljančanka Ivana Kobilica v prostoru in času","authors":"Mojca Šorn","doi":"10.51663/pnz.62.2.03","DOIUrl":"https://doi.org/10.51663/pnz.62.2.03","url":null,"abstract":"Članek na podlagi znanstvenih dognanj, strokovnih prispevkov in časopisnih virov predstavi Ivano Kobilco, pri tem pa jo umesti v širši kontekst časa in prostora, v katerem je živela in ustvarjala. Čeprav jo je poslanstvo več desetletij vodilo po velikih evropskih mestih, je slikarka s svojimi bližnjimi in svojim rojstnim krajem, Ljubljano, ves čas vzdrževala vezi, ki jih avtorica članka predstavi ali vsaj osvetli s pomočjo arhivskega gradiva, predvsem Kobilčine korespondence, ki je del zapuščine družine Pintar in jo hrani Narodna galerija.","PeriodicalId":315758,"journal":{"name":"Contributions to Contemporary History","volume":"27 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-09-09","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"125892192","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Avtorica na podlagi v zadnjih letih objavljenih študij opozarja na pravo identiteto člana Fieldingove misije, ki je bil tako v dokumentih OZNE kot tudi v britanski literaturi označen z različnimi imeni: kot Georges Charles Banks ali Albert Edward Parks oziroma Joseph (Sepp) Innerhofer in Jean Georgeau. V resnici so bila to tajna imena, ki sta jih SOE in SIS dala Tirolcu Hubertu Mayrju, španskemu borcu, ki ga je ta organizacija kot poročnika napotila v sestavi Fieldingove misije avgusta 1944, da bi po pristanku v Karniji blizu kraja Tramonti, kjer so delovali med italijanskimi partizani poskušal prodreti v Avstrijo in tam dvigniti vstajo proti nacistom ter tako pomagati Avstriji pri ponovni obnovitvi samostojnosti po končani vojni. Njegova prizadevanja niso bila uspešna, žal pa se je njegovo življenje in življenje njegovih sodelavcev oziroma kurirjev Roberta Moserja in Georga Dereattija končalo tragično po zaslišanju pred OZNO v slovenskem partizanskem vodstvu IX. Korpusa v Gorenji Trebuši, o čemer doslej nismo našli nobenih podatkov. Lahko pa domnevamo da so bili usmrčeni na eni strani zaradi suma vohunstva za britansko obveščevalno službo, katere del so bili, in tudi zaradi različnih pogledov na prizadevanja za povojno ureditev oz. mejo med Avstrijo in Jugoslavijo, katere del je bila tudi Slovenija. Ostali člani misij so se vrnili v bazo SOE že konec novembra 1944.
根据近年来发表的研究报告，作者提请人们注意菲尔丁使团一名成员的真实身份，联合国安理会文件和英国文献中对他的称呼各不相同：乔治-查尔斯-班克斯（Georges Charles Banks）、阿尔伯特-爱德华-帕克斯（Albert Edward Parks）、约瑟夫-内霍费尔（Joseph (Sepp) Innerhofer）和让-乔治奥（Jean Georgeau）。实际上，这些都是 SOE 和 SIS 给蒂罗尔人休伯特-迈尔（Hubert Mayr）起的秘密名字，他是一名西班牙战士，1944 年 8 月被该组织派往菲尔丁特派团（Fielding Mission）担任中尉，在特拉蒙蒂镇（Tramonti）附近的卡尼奥拉（Carniola）登陆后试图潜入奥地利，在那里的意大利游击队中开展活动，并在那里发动反对纳粹的叛乱，以帮助奥地利在战争结束后恢复独立。他的努力没有成功，但不幸的是，他和他的同事和信使罗伯特-莫泽尔（Robert Moser）和格奥尔格-德雷亚蒂（Georg Dereatti）在斯洛文尼亚游击队领导九处接受 OZNO 的审讯后，不幸丧生。到目前为止，我们还没有找到任何相关信息。不过，我们可以推测，他们之所以被处死，一方面是因为他们涉嫌为英国情报机构从事间谍活动（他们是英国情报机构的成员），另一方面也是因为他们对战后解决工作或奥地利与南斯拉夫（斯洛文尼亚是南斯拉夫的一部分）之间的边界问题持有不同看法。特派团的其他成员于 1944 年 11 月底返回 SOE 基地。
{"title":"Novi podatki o misiji Clowder, ki jo je vodil George Fielding","authors":"Ljuba Dornik Šubelj","doi":"10.51663/pnz.62.2.06","DOIUrl":"https://doi.org/10.51663/pnz.62.2.06","url":null,"abstract":"Avtorica na podlagi v zadnjih letih objavljenih študij opozarja na pravo identiteto člana Fieldingove misije, ki je bil tako v dokumentih OZNE kot tudi v britanski literaturi označen z različnimi imeni: kot Georges Charles Banks ali Albert Edward Parks oziroma Joseph (Sepp) Innerhofer in Jean Georgeau. V resnici so bila to tajna imena, ki sta jih SOE in SIS dala Tirolcu Hubertu Mayrju, španskemu borcu, ki ga je ta organizacija kot poročnika napotila v sestavi Fieldingove misije avgusta 1944, da bi po pristanku v Karniji blizu kraja Tramonti, kjer so delovali med italijanskimi partizani poskušal prodreti v Avstrijo in tam dvigniti vstajo proti nacistom ter tako pomagati Avstriji pri ponovni obnovitvi samostojnosti po končani vojni. Njegova prizadevanja niso bila uspešna, žal pa se je njegovo življenje in življenje njegovih sodelavcev oziroma kurirjev Roberta Moserja in Georga Dereattija končalo tragično po zaslišanju pred OZNO v slovenskem partizanskem vodstvu IX. Korpusa v Gorenji Trebuši, o čemer doslej nismo našli nobenih podatkov. Lahko pa domnevamo da so bili usmrčeni na eni strani zaradi suma vohunstva za britansko obveščevalno službo, katere del so bili, in tudi zaradi različnih pogledov na prizadevanja za povojno ureditev oz. mejo med Avstrijo in Jugoslavijo, katere del je bila tudi Slovenija. Ostali člani misij so se vrnili v bazo SOE že konec novembra 1944.","PeriodicalId":315758,"journal":{"name":"Contributions to Contemporary History","volume":"11 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-09-09","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"125570256","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
京公网安备 11010802042870号
京ICP备2023020795号-1
扫码关注我们
求助内容：
应助结果提醒方式：