Dokumenti, ki nastajajo pri delovanju kazenskih sodišč, so izjemno dragoceni sodni spisi, saj kazensko pravo odraža tudi kulturno raven neke družbe. Njen značaj in lastnosti še posebej razkrivajo sodni postopki, s katerimi želijo oblastniki onemogočiti svoje politične nasprotnike. Arhivsko gradivo političnih procesov, ki so potekali v Sloveniji v prvih letih po drugi svetovni vojni, je izjemno pomembno za poznavanje slovenske pravne zgodovine, slovenske politične, gospodarske in kulturne zgodovine, za razumevanje jugoslovanske zunanje politike in mednarodnih razmer, pripomore pa tudi k razumevanju sedanjosti. Na njegovi osnovi so nastala številna literarna, politična, strokovna in znanstvena dela. Prispevek se osredotoča na predstavitev vseh raznovrstnih pomenov tega gradiva in obravnavo tiste, predvsem zgodovinske znanstvene literature, ki obravnava posamezne politične procese ali skupino istovrstnih oziroma podobnih procesov, poleg tega pa opozarja na problematičnost analize procesov, še posebej glede ugotavljanja krivde obsojenih.
{"title":"Arhivsko gradivo političnih sodnih procesov kot nepogrešljiv zgodovinski vir","authors":"Mateja Jeraj","doi":"10.51663/pnz.61.3.09","DOIUrl":"https://doi.org/10.51663/pnz.61.3.09","url":null,"abstract":"Dokumenti, ki nastajajo pri delovanju kazenskih sodišč, so izjemno dragoceni sodni spisi, saj kazensko pravo odraža tudi kulturno raven neke družbe. Njen značaj in lastnosti še posebej razkrivajo sodni postopki, s katerimi želijo oblastniki onemogočiti svoje politične nasprotnike. Arhivsko gradivo političnih procesov, ki so potekali v Sloveniji v prvih letih po drugi svetovni vojni, je izjemno pomembno za poznavanje slovenske pravne zgodovine, slovenske politične, gospodarske in kulturne zgodovine, za razumevanje jugoslovanske zunanje politike in mednarodnih razmer, pripomore pa tudi k razumevanju sedanjosti. Na njegovi osnovi so nastala številna literarna, politična, strokovna in znanstvena dela. Prispevek se osredotoča na predstavitev vseh raznovrstnih pomenov tega gradiva in obravnavo tiste, predvsem zgodovinske znanstvene literature, ki obravnava posamezne politične procese ali skupino istovrstnih oziroma podobnih procesov, poleg tega pa opozarja na problematičnost analize procesov, še posebej glede ugotavljanja krivde obsojenih.","PeriodicalId":315758,"journal":{"name":"Contributions to Contemporary History","volume":"106 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2021-11-23","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"130292650","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Članek obravnava avtobiografije šestih žensk treh generacij, ki so v svojih objavljenih avtobiografskih besedilih tematizirale obdobje tranzicije po drugi svetovni vojni (1945–1955). Te ženske so Ilka Vašte, Mira Mihelič, Nada Kraigher, Nedeljka Pirjevec, Manica Lobnik in Nada Gaborovič. Iz besedil je mogoče izluščiti več tematskih skupnih točk, med drugim ukvarjanje z družinskim življenjem, (intelektualnim) delom, spolom, politiko in s prehodom v novo državo ter družbeni red povojne Jugoslavije. Članek prikazuje, kje se avtorice obravnavanih besedil med seboj stikajo in kje razhajajo, opredeljuje izkušnjo žensk v obdobju tranzicije ter jo umešča v širši zgodovinski okvir tedanjega časa.
{"title":"Avtobiografska pričevanja povojne tranzicije","authors":"Manca G Renko","doi":"10.51663/pnz.61.3.08","DOIUrl":"https://doi.org/10.51663/pnz.61.3.08","url":null,"abstract":"Članek obravnava avtobiografije šestih žensk treh generacij, ki so v svojih objavljenih avtobiografskih besedilih tematizirale obdobje tranzicije po drugi svetovni vojni (1945–1955). Te ženske so Ilka Vašte, Mira Mihelič, Nada Kraigher, Nedeljka Pirjevec, Manica Lobnik in Nada Gaborovič. Iz besedil je mogoče izluščiti več tematskih skupnih točk, med drugim ukvarjanje z družinskim življenjem, (intelektualnim) delom, spolom, politiko in s prehodom v novo državo ter družbeni red povojne Jugoslavije. Članek prikazuje, kje se avtorice obravnavanih besedil med seboj stikajo in kje razhajajo, opredeljuje izkušnjo žensk v obdobju tranzicije ter jo umešča v širši zgodovinski okvir tedanjega časa.","PeriodicalId":315758,"journal":{"name":"Contributions to Contemporary History","volume":"25 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2021-11-11","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"122047843","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Avtorica poveže sodobno sistemsko neurejenost poklicnih bolezni v Sloveniji z družbenopolitičnimi spremembami in s preoblikovanimi političnimi razmerji v zadnjih tridesetih letih, s paradigmo samoodgovornosti na področju zdravja ter dela in z družbenim razumevanjem poklicnih in s poklicem povezanih bolezni. Usmeri se tudi v zgodovino razvoja stroke zdravja in varnosti pri delu. Zdravja in varnosti pri delu ne obravnava skozi biomedicinsko, temveč političnoekonomsko ter družbenokulturno perspektivo. Poklicno zdravje razlaga kot politično družbeni fenomen, ki je povezan s strukturno ranljivostjo ljudi. Avtorica se ob doživljanju bolezni in poškodb zaradi dela sklicuje na etnografske raziskave, opravljene s tekstilnimi delavkami in delavci.
{"title":"Poklicne bolezni in bolezni povezane z delom v Sloveniji","authors":"Nina Vodopivec","doi":"10.51663/pnz.61.3.06","DOIUrl":"https://doi.org/10.51663/pnz.61.3.06","url":null,"abstract":"Avtorica poveže sodobno sistemsko neurejenost poklicnih bolezni v Sloveniji z družbenopolitičnimi spremembami in s preoblikovanimi političnimi razmerji v zadnjih tridesetih letih, s paradigmo samoodgovornosti na področju zdravja ter dela in z družbenim razumevanjem poklicnih in s poklicem povezanih bolezni. Usmeri se tudi v zgodovino razvoja stroke zdravja in varnosti pri delu. Zdravja in varnosti pri delu ne obravnava skozi biomedicinsko, temveč političnoekonomsko ter družbenokulturno perspektivo. Poklicno zdravje razlaga kot politično družbeni fenomen, ki je povezan s strukturno ranljivostjo ljudi. Avtorica se ob doživljanju bolezni in poškodb zaradi dela sklicuje na etnografske raziskave, opravljene s tekstilnimi delavkami in delavci.","PeriodicalId":315758,"journal":{"name":"Contributions to Contemporary History","volume":"7 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2021-11-11","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"115863146","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Članek v prvem delu oriše svet med špansko pandemijo, v nadaljevanju pa je osredinjen na kranjska mesta, s poudarkom na Ljubljani, in podeželje. Kljub pomanjkanju virov uspe na podlagi tiskanih virov do določene mere prikazati zdravstveno stanje prebivalcev, hkrati pa vsaj delno odgovori na vprašanje, ali so bili ti o epidemiološki situaciji dovolj dobro obveščeni in koliko so oblasti naredile za njihovo varnost. S podatki, ki bi razjasnili, kako so ljudje dojemali bolezen, ki je v tako kratkem času terjala toliko življenj kot nobena vojna in nobena lakota pred tem, kako so se z njo spopadli oboleli, kakšni so bili odzivi prebivalcev na (nezadostne) ukrepe oblasti ipd., avtorica ne razpolaga.
{"title":"Epidemija španske gripe v Ljubljani","authors":"Mojca Šorn","doi":"10.51663/pnz.61.3.04","DOIUrl":"https://doi.org/10.51663/pnz.61.3.04","url":null,"abstract":"Članek v prvem delu oriše svet med špansko pandemijo, v nadaljevanju pa je osredinjen na kranjska mesta, s poudarkom na Ljubljani, in podeželje. Kljub pomanjkanju virov uspe na podlagi tiskanih virov do določene mere prikazati zdravstveno stanje prebivalcev, hkrati pa vsaj delno odgovori na vprašanje, ali so bili ti o epidemiološki situaciji dovolj dobro obveščeni in koliko so oblasti naredile za njihovo varnost. S podatki, ki bi razjasnili, kako so ljudje dojemali bolezen, ki je v tako kratkem času terjala toliko življenj kot nobena vojna in nobena lakota pred tem, kako so se z njo spopadli oboleli, kakšni so bili odzivi prebivalcev na (nezadostne) ukrepe oblasti ipd., avtorica ne razpolaga.","PeriodicalId":315758,"journal":{"name":"Contributions to Contemporary History","volume":"110 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2021-10-25","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"122423264","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Prispevek se osredotoča na problematiko malarije v jugoslovanski državi v obdobju med obema vojnama. Bila je ena izmed bolezni, s katerimi se je morala spopadati nova država po prvi svetovni vojni. Malarija je bila sicer v endemični obliki v določenih delih bodoče skupne države prisotna že pred vojno, a je med vojno in po njej ponekod dobila tudi epidemični značaj. Prispevek daje predvsem vpogled v malarična območja jugoslovanske države in njene ukrepe proti tej bolezni ter opozori na posledice bolezni, globljega vpogleda v socialne in ekonomske posledice malarije pa v tej fazi ne nudi, predvsem zaradi odsotnosti virov. Za takšna vprašanja bo v prihodnje potrebno raziskovalno delo v posameznih jugoslovanskih arhivih, kar pa avtorici trenutno ni omogočeno.
{"title":"Kraljevina Jugoslavija v boju proti malariji","authors":"Dunja Dobaja","doi":"10.51663/pnz.61.3.05","DOIUrl":"https://doi.org/10.51663/pnz.61.3.05","url":null,"abstract":"Prispevek se osredotoča na problematiko malarije v jugoslovanski državi v obdobju med obema vojnama. Bila je ena izmed bolezni, s katerimi se je morala spopadati nova država po prvi svetovni vojni. Malarija je bila sicer v endemični obliki v določenih delih bodoče skupne države prisotna že pred vojno, a je med vojno in po njej ponekod dobila tudi epidemični značaj. Prispevek daje predvsem vpogled v malarična območja jugoslovanske države in njene ukrepe proti tej bolezni ter opozori na posledice bolezni, globljega vpogleda v socialne in ekonomske posledice malarije pa v tej fazi ne nudi, predvsem zaradi odsotnosti virov. Za takšna vprašanja bo v prihodnje potrebno raziskovalno delo v posameznih jugoslovanskih arhivih, kar pa avtorici trenutno ni omogočeno.","PeriodicalId":315758,"journal":{"name":"Contributions to Contemporary History","volume":"102 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2021-10-21","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"134016773","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Avtor se v prispevku ukvarja z jugoslovansko diasporo v Braziliji v obdobju med vojnama. Jugoslovanska diaspora je bila kot rezultat skupnih slovenskih in hrvaških prizadevanj usklajena s težnjami prve Jugoslavije po društvenem organiziranju na jugoslovanski osnovi, vendarle pa so bile osnove povezovanja južnoslovanskih priseljencev v Braziliji prisotne že pred prvo svetovno vojno. Jugoslovanska diaspora v Braziliji je bila zelo krhka, njeni odnosi z »domovino« pa površinski. K temu sta botrovala pomanjkanje zanimanja Jugoslavije za vzdrževanje trdnih odnosov s »svojo« skupnostjo v Braziliji kot tudi brazilska politika nacionalizacije priseljencev. Odsotnost jugoslovanskih prizadevanj so v skrbi za skupnost skušali nadomestiti izseljenski aktivisti, a so njihove akcije pogosto vodile k še večji fragmentaciji skupnosti. Avtor pozornost posveča tudi diaspori izseljencev iz Julijske krajine, katere del se je identificiral z jugoslovansko diasporo, del pa je deloval samostojno.
{"title":"Prva Jugoslavija in »njena« diaspora v Braziliji","authors":"Miha Zobec","doi":"10.51663/pnz.61.2.05","DOIUrl":"https://doi.org/10.51663/pnz.61.2.05","url":null,"abstract":"Avtor se v prispevku ukvarja z jugoslovansko diasporo v Braziliji v obdobju med vojnama. Jugoslovanska diaspora je bila kot rezultat skupnih slovenskih in hrvaških prizadevanj usklajena s težnjami prve Jugoslavije po društvenem organiziranju na jugoslovanski osnovi, vendarle pa so bile osnove povezovanja južnoslovanskih priseljencev v Braziliji prisotne že pred prvo svetovno vojno. Jugoslovanska diaspora v Braziliji je bila zelo krhka, njeni odnosi z »domovino« pa površinski. K temu sta botrovala pomanjkanje zanimanja Jugoslavije za vzdrževanje trdnih odnosov s »svojo« skupnostjo v Braziliji kot tudi brazilska politika nacionalizacije priseljencev. Odsotnost jugoslovanskih prizadevanj so v skrbi za skupnost skušali nadomestiti izseljenski aktivisti, a so njihove akcije pogosto vodile k še večji fragmentaciji skupnosti. Avtor pozornost posveča tudi diaspori izseljencev iz Julijske krajine, katere del se je identificiral z jugoslovansko diasporo, del pa je deloval samostojno.","PeriodicalId":315758,"journal":{"name":"Contributions to Contemporary History","volume":"15 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2021-10-19","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"125978106","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Čas kot sila pomemben in pogosto odločujoč dejavnik je še posebej prisoten v političnem življenju, v zelo konkretni obliki pa njegov pomen izstopa v parlamentu. V pričujoči razpravi bomo skušali razumeti dojemanje časa v moderni dobi na eni strani in politične razsežnosti ter njihove vplive na drugi strani. Osrednja teza, ki ji bomo sledili, je sledeča: V dobi moderne je čas postajal pomembna dobrina, z njim je bilo treba ravnati racionalno in zato je bilo treba delovati učinkovito. Njegovo dojemanje je sovpadalo s potrebo po njegovem uravnavanju, prilagajanju prepotrebni hitrosti. Izhajajoč iz tega postulata, se je spreminjalo dojemanje politike in političnega. Razprava metodološko temelji na analizi preteklih manipulacij s časom (v 19. in 20. stoletju), na kvantitativni analizi obsega dela zadnjih parlamentarnih desetletij in zlasti na analizi dojemanja časa med poslanci, ki so ga izražali v svojih govorih (zadnje s pomočjo možnosti, ki jih danes raziskovalcu nudita korpusna lingvistika in besedilni korpus siParl 2.0).
{"title":"Parlament in čas","authors":"Jure Gašparič","doi":"10.51663/pnz.61.2.08","DOIUrl":"https://doi.org/10.51663/pnz.61.2.08","url":null,"abstract":"Čas kot sila pomemben in pogosto odločujoč dejavnik je še posebej prisoten v političnem življenju, v zelo konkretni obliki pa njegov pomen izstopa v parlamentu. V pričujoči razpravi bomo skušali razumeti dojemanje časa v moderni dobi na eni strani in politične razsežnosti ter njihove vplive na drugi strani. Osrednja teza, ki ji bomo sledili, je sledeča: V dobi moderne je čas postajal pomembna dobrina, z njim je bilo treba ravnati racionalno in zato je bilo treba delovati učinkovito. Njegovo dojemanje je sovpadalo s potrebo po njegovem uravnavanju, prilagajanju prepotrebni hitrosti. Izhajajoč iz tega postulata, se je spreminjalo dojemanje politike in političnega. Razprava metodološko temelji na analizi preteklih manipulacij s časom (v 19. in 20. stoletju), na kvantitativni analizi obsega dela zadnjih parlamentarnih desetletij in zlasti na analizi dojemanja časa med poslanci, ki so ga izražali v svojih govorih (zadnje s pomočjo možnosti, ki jih danes raziskovalcu nudita korpusna lingvistika in besedilni korpus siParl 2.0).","PeriodicalId":315758,"journal":{"name":"Contributions to Contemporary History","volume":"93 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2021-10-19","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"128060876","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Prispevek želi osvetliti bogato zapuščino, potopisca, zgodovinarja, glasbenika in duhovnika Josipa Lavtižarja, pri čemer je poseben poudarek namenjen njegovemu delovanju na planinskem področju. Ob 170 obletnici rojstva je obujanje spomina na to dragoceno dediščino več kot potrebno, saj je v današnjem slovenskem prostoru premalo poznana. Zdi se namreč, da je ohranjanje spomina na Lavtižarjeva prizadevanja praktično živo samo še v občini njegovega rojstva in delovanja, v širšem slovenskem prostoru pa kljub široki ostalini ostaja prezrt.
{"title":"Nekaj drobcev iz bogate ostaline Josipa Lavtižarja","authors":"Marija Mojca Peternel","doi":"10.51663/pnz.61.2.02","DOIUrl":"https://doi.org/10.51663/pnz.61.2.02","url":null,"abstract":"Prispevek želi osvetliti bogato zapuščino, potopisca, zgodovinarja, glasbenika in duhovnika Josipa Lavtižarja, pri čemer je poseben poudarek namenjen njegovemu delovanju na planinskem področju. Ob 170 obletnici rojstva je obujanje spomina na to dragoceno dediščino več kot potrebno, saj je v današnjem slovenskem prostoru premalo poznana. Zdi se namreč, da je ohranjanje spomina na Lavtižarjeva prizadevanja praktično živo samo še v občini njegovega rojstva in delovanja, v širšem slovenskem prostoru pa kljub široki ostalini ostaja prezrt. ","PeriodicalId":315758,"journal":{"name":"Contributions to Contemporary History","volume":"305 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2021-10-19","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"122241530","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
V prispevku avtor analizira prevratno dobo na Spodnjem Štajerskem (predvsem na »ogroženih« območjih) skozi prizmo primerov obračuna s spodnještajerskim nemštvom. Nemci so bili z nastankom nove države prestrašeni, odpuščanja številnih nemških javnih uslužbencev so bila tako rekoč na dnevnem redu, na drugi strani pa je slovenska stran evforično krenila v nove čase. Dogodki, ki so sledili, so širili sovraštvo do nemštva (in tudi strah pred njimi), med Nemci pa večali občutek ogroženosti. V »bran« spodnještajerskemu nemštvu se je najbolj ognjevito postavil graški vsenemški časnik Grazer Tagblatt, ki je nato vseskozi (dve desetletji) zagovarjal parolo, da je potrebno Spodnjo Štajersko priključiti nazaj k nemštvu (kar se je na koncu dejansko tudi zgodilo).
{"title":"»Volkovi in hijene«","authors":"Filip Čuček","doi":"10.51663/pnz.61.2.04","DOIUrl":"https://doi.org/10.51663/pnz.61.2.04","url":null,"abstract":"V prispevku avtor analizira prevratno dobo na Spodnjem Štajerskem (predvsem na »ogroženih« območjih) skozi prizmo primerov obračuna s spodnještajerskim nemštvom. Nemci so bili z nastankom nove države prestrašeni, odpuščanja številnih nemških javnih uslužbencev so bila tako rekoč na dnevnem redu, na drugi strani pa je slovenska stran evforično krenila v nove čase. Dogodki, ki so sledili, so širili sovraštvo do nemštva (in tudi strah pred njimi), med Nemci pa večali občutek ogroženosti. V »bran« spodnještajerskemu nemštvu se je najbolj ognjevito postavil graški vsenemški časnik Grazer Tagblatt, ki je nato vseskozi (dve desetletji) zagovarjal parolo, da je potrebno Spodnjo Štajersko priključiti nazaj k nemštvu (kar se je na koncu dejansko tudi zgodilo).","PeriodicalId":315758,"journal":{"name":"Contributions to Contemporary History","volume":"178 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2021-10-19","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"129934956","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Avtorici v prispevku orišeta zgodovino avtorskega prava in predstavita razvoj in teoretski okvir avtorskih in sorodnih pravic v Sloveniji. Poseben poudarek namenita avtorskemu pravu v digitalni dobi, ki ga manifestirata na portalu Zgodovina Slovenije – SIstory kot primeru dobre prakse, saj sta prepričani, da brez (upoštevanja) avtorskih pravic niso zagotovljene vse potrebne spodbude za nadaljnje ustvarjanje tako v analognem kot digitalnem svetu.
{"title":"Portal Zgodovina Slovenije - SIstory in avtorske pravice","authors":"Katja Meden, Mojca Šorn","doi":"10.51663/pnz.61.2.09","DOIUrl":"https://doi.org/10.51663/pnz.61.2.09","url":null,"abstract":"Avtorici v prispevku orišeta zgodovino avtorskega prava in predstavita razvoj in teoretski okvir avtorskih in sorodnih pravic v Sloveniji. Poseben poudarek namenita avtorskemu pravu v digitalni dobi, ki ga manifestirata na portalu Zgodovina Slovenije – SIstory kot primeru dobre prakse, saj sta prepričani, da brez (upoštevanja) avtorskih pravic niso zagotovljene vse potrebne spodbude za nadaljnje ustvarjanje tako v analognem kot digitalnem svetu.","PeriodicalId":315758,"journal":{"name":"Contributions to Contemporary History","volume":"13 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2021-10-08","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"114410486","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
京公网安备 11010802042870号
京ICP备2023020795号-1
扫码关注我们
求助内容：
应助结果提醒方式：