The article focuses on the image of Africa and Africans in Zgodnja Danica among Slovenes in the period from 1849 to 1858. At that time, the Catholic Mission for Central Africa under the leadership of Ignacij Knoblehar was also supported by the Austrian Empire for possible colonial expansion and the decade coincided with the beginning of the nation-building process of Slovenes. After 1848, however, the non-absolutist regime and the principles of Catholic ideology prevailed, so that only two newspapers were allowed to be published in Slovene, one of them Zgodnja Danica. Luka Jeran, the editor of the journal and strong promoter of the mission, published, translated and censored numerous letters and reports by Knoblehar and his co-workers presenting Missionary's view of the physical aspects and people of what is now Egypt, Sudan and South Sudan. The land was portrayed as »far away« with an »unhealthy climate«. In contrast, the people were portrayed on one side with characteristics perceived as bright, beautiful, and skilled, and on the other side as »lazy and undeveloped«, being viewed from the Western perspective of understanding development and progress. Moreover, the articles written by people who had never been to Africa generated the stereotype of a »helpless and poor« African, while the physical land was portrayed as »dark« and »dangerous«. As part of the prevailing image, numerous »fundraisers« in support of the Central African Mission show not only how Slovenes saw Africa and Africans, but also how they saw »themselves« in contrast to »the others«, forming an »auto-stereotype« of a Slovenian who can »help« those who, in their perception, need their help.
{"title":"The portrayal of Africa in the newspaper Zgodnja Danica from 1849 to 1858","authors":"Anja Polajnar","doi":"10.51663/pnz.61.2.01","DOIUrl":"https://doi.org/10.51663/pnz.61.2.01","url":null,"abstract":"The article focuses on the image of Africa and Africans in Zgodnja Danica among Slovenes in the period from 1849 to 1858. At that time, the Catholic Mission for Central Africa under the leadership of Ignacij Knoblehar was also supported by the Austrian Empire for possible colonial expansion and the decade coincided with the beginning of the nation-building process of Slovenes. After 1848, however, the non-absolutist regime and the principles of Catholic ideology prevailed, so that only two newspapers were allowed to be published in Slovene, one of them Zgodnja Danica. Luka Jeran, the editor of the journal and strong promoter of the mission, published, translated and censored numerous letters and reports by Knoblehar and his co-workers presenting Missionary's view of the physical aspects and people of what is now Egypt, Sudan and South Sudan. The land was portrayed as »far away« with an »unhealthy climate«. In contrast, the people were portrayed on one side with characteristics perceived as bright, beautiful, and skilled, and on the other side as »lazy and undeveloped«, being viewed from the Western perspective of understanding development and progress. Moreover, the articles written by people who had never been to Africa generated the stereotype of a »helpless and poor« African, while the physical land was portrayed as »dark« and »dangerous«. As part of the prevailing image, numerous »fundraisers« in support of the Central African Mission show not only how Slovenes saw Africa and Africans, but also how they saw »themselves« in contrast to »the others«, forming an »auto-stereotype« of a Slovenian who can »help« those who, in their perception, need their help.","PeriodicalId":315758,"journal":{"name":"Contributions to Contemporary History","volume":"19 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2021-10-08","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"115388298","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Prispevek se ukvarja z odnosom lokalnega prebivalstva do pogozdovanja s črnim borom in ustvarjanja obsežnih tujerodnih monokulturnih zasaditev na Krasu. Proces, ki se je začel na pobudo gozdarske stroke in nosilcev oblasti, je namreč izzval precejšnja nasprotovanja lastnikov zemljišč in uporabnikov skupnih zemljišč, ki si gozda niso želeli, saj je bil v nasprotju z njihovimi ekonomskimi interesi in ustaljenimi praksami. Dokler je pogozdovanje potekalo na občinskih zemljiščih, ga je prebivalstvo še načelno podpiralo, posegi v zasebna zemljišča pa so izzvali odpor. Vse bolj so se upirali težaškemu delu, nasade pa so tudi namerno uničevali. Po drugi svetovni vojni je oblast pričakovala spremembo v odnosu, saj so pogozdovanju pripisali izjemno močno ideološko komponento. Pogozdovanje Krasa naj bi postalo simbol boja za lepšo prihodnost, dokaz o moči in volji novega človeka, ki lahko zgolj v nekaj letih odpravi posledice stoletij tujega izkoriščanja. Črni bor je dejansko postal sestavni del pokrajine in identitete tamkajšnjega prebivalstva, vznesenost pa je med ljudmi kljub temu hitro popustila, saj črni bor ni prinašal obljubljenih donosov in koristi. Pogozdovanje, ki je za gozdarske strokovnjake veljalo za zgodbo o uspehu, je za lastnike zemljišč predstavljalo nesrečo in razlog za ekonomski propad, do pospešenega zaraščanja pa je prihajalo predvsem zaradi hitre industrializacije in opuščanja kmetijske rabe zemljišč.
{"title":"Črni bor kot črna kuga","authors":"Meta Remec","doi":"10.51663/pnz.61.2.03","DOIUrl":"https://doi.org/10.51663/pnz.61.2.03","url":null,"abstract":"Prispevek se ukvarja z odnosom lokalnega prebivalstva do pogozdovanja s črnim borom in ustvarjanja obsežnih tujerodnih monokulturnih zasaditev na Krasu. Proces, ki se je začel na pobudo gozdarske stroke in nosilcev oblasti, je namreč izzval precejšnja nasprotovanja lastnikov zemljišč in uporabnikov skupnih zemljišč, ki si gozda niso želeli, saj je bil v nasprotju z njihovimi ekonomskimi interesi in ustaljenimi praksami. Dokler je pogozdovanje potekalo na občinskih zemljiščih, ga je prebivalstvo še načelno podpiralo, posegi v zasebna zemljišča pa so izzvali odpor. Vse bolj so se upirali težaškemu delu, nasade pa so tudi namerno uničevali. Po drugi svetovni vojni je oblast pričakovala spremembo v odnosu, saj so pogozdovanju pripisali izjemno močno ideološko komponento. Pogozdovanje Krasa naj bi postalo simbol boja za lepšo prihodnost, dokaz o moči in volji novega človeka, ki lahko zgolj v nekaj letih odpravi posledice stoletij tujega izkoriščanja. Črni bor je dejansko postal sestavni del pokrajine in identitete tamkajšnjega prebivalstva, vznesenost pa je med ljudmi kljub temu hitro popustila, saj črni bor ni prinašal obljubljenih donosov in koristi. Pogozdovanje, ki je za gozdarske strokovnjake veljalo za zgodbo o uspehu, je za lastnike zemljišč predstavljalo nesrečo in razlog za ekonomski propad, do pospešenega zaraščanja pa je prihajalo predvsem zaradi hitre industrializacije in opuščanja kmetijske rabe zemljišč.","PeriodicalId":315758,"journal":{"name":"Contributions to Contemporary History","volume":"81 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2021-10-08","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"122648367","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pričujoč članek proučuje značilnosti ekonomske zgodovine slovenskega podeželja v socialistični Sloveniji skozi perspektivo sprememb, ki jih nakup modernih agrarnih tehnoloških naprav prinese v kmečka gospodinjstva. Temelji na konceptu integrirane kmečke ekonomije, ki pojasnjuje, da so se kmečka gospodinjstva preživljala s kombiniranjem samooskrbnega kmetijstva in tržno usmerjenih dejavnosti in pod drobnogled vzame kmečke družine polkmetov (t.i. polproletarcev). Prispevek izpostavi pomen agrikulturne modernizacije, ki je pomembno določala razvoj kmetijstva s posodabljanjem tehnik pridelave in uvajanjem kmetijske mehanizacije. Prinaša spoznanja o tem, kdo v družini je vnašal novosti na kmetijo in kako je proces mehanizacije kmetij vplival na družbeno razslojevanje ter generacijske diskontinuitete znotraj posamezne kmečke gospodarske enote. Z uporabo pristopa ustne zgodovine članek ne želi rekonstruirati socialistične preteklosti in je kronološko zapisati, ampak skuša prikazati drugačno perspektivo, ki temelji na izkušnjah (pol)kmetov in njihovih vsakdanjih praksah ter tako prispevati dodaten diskurz k že obstoječemu političnemu in ekonomskemu uradnemu zgodovinskemu diskurzu.
{"title":"Agrikulturna modernizacija in življenjski svet podjetnih polkmetov","authors":"Polona Sitar","doi":"10.51663/pnz.61.2.07","DOIUrl":"https://doi.org/10.51663/pnz.61.2.07","url":null,"abstract":"Pričujoč članek proučuje značilnosti ekonomske zgodovine slovenskega podeželja v socialistični Sloveniji skozi perspektivo sprememb, ki jih nakup modernih agrarnih tehnoloških naprav prinese v kmečka gospodinjstva. Temelji na konceptu integrirane kmečke ekonomije, ki pojasnjuje, da so se kmečka gospodinjstva preživljala s kombiniranjem samooskrbnega kmetijstva in tržno usmerjenih dejavnosti in pod drobnogled vzame kmečke družine polkmetov (t.i. polproletarcev). Prispevek izpostavi pomen agrikulturne modernizacije, ki je pomembno določala razvoj kmetijstva s posodabljanjem tehnik pridelave in uvajanjem kmetijske mehanizacije. Prinaša spoznanja o tem, kdo v družini je vnašal novosti na kmetijo in kako je proces mehanizacije kmetij vplival na družbeno razslojevanje ter generacijske diskontinuitete znotraj posamezne kmečke gospodarske enote. Z uporabo pristopa ustne zgodovine članek ne želi rekonstruirati socialistične preteklosti in je kronološko zapisati, ampak skuša prikazati drugačno perspektivo, ki temelji na izkušnjah (pol)kmetov in njihovih vsakdanjih praksah ter tako prispevati dodaten diskurz k že obstoječemu političnemu in ekonomskemu uradnemu zgodovinskemu diskurzu. ","PeriodicalId":315758,"journal":{"name":"Contributions to Contemporary History","volume":"6 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2021-10-08","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"133021878","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Katerina Malšina, Andrej Benedejčič, Oleksandr Slisarenko, Vladyslav Volobuiev
V prispevku so prikazani odnosi slovenske javnosti do ukrajinskega vprašanja na prelomu 19. in 20. stoletja, razlogi zanimanja slovenskih klerikalcev za ukrajinsko problematiko in zlasti Jožeta Abrama, avtorja opisa ukrajinske zgodovine iz leta 1905 v katoliškem mesečniku Dom in svet. Obravnava se vpliv ukrajinofilske dejavnosti Abrama na slovensko javnost in ugotavljajo viri za njegov pregledni članek. Iz tega izhaja, kaj so v letu 1905 Slovenci vedeli o Ukrajini, katero ukrajinsko literaturo so brali, od kod so prihajale te knjige in kdo so bili njihovi avtorji. Analiza literarnih in zgodovinopisnih virov med drugim razkriva tudi razvoj založniške in izobraževalne dejavnosti v Galiciji v drugi polovici 19. stoletja. V zvezi s tem sta pojasnjena vloga in pomen Julijana Peleša, Aleksandra Barvinskega, Mihajla Pačovskega in Longina Cehelskega za ukrajinski narodni preporod.
{"title":"Kaj so Slovenci leta 1905 vedeli o Ukrajini?","authors":"Katerina Malšina, Andrej Benedejčič, Oleksandr Slisarenko, Vladyslav Volobuiev","doi":"10.51663/PNZ.61.1.02","DOIUrl":"https://doi.org/10.51663/PNZ.61.1.02","url":null,"abstract":"V prispevku so prikazani odnosi slovenske javnosti do ukrajinskega vprašanja na prelomu 19. in 20. stoletja, razlogi zanimanja slovenskih klerikalcev za ukrajinsko problematiko in zlasti Jožeta Abrama, avtorja opisa ukrajinske zgodovine iz leta 1905 v katoliškem mesečniku Dom in svet. Obravnava se vpliv ukrajinofilske dejavnosti Abrama na slovensko javnost in ugotavljajo viri za njegov pregledni članek. Iz tega izhaja, kaj so v letu 1905 Slovenci vedeli o Ukrajini, katero ukrajinsko literaturo so brali, od kod so prihajale te knjige in kdo so bili njihovi avtorji. Analiza literarnih in zgodovinopisnih virov med drugim razkriva tudi razvoj založniške in izobraževalne dejavnosti v Galiciji v drugi polovici 19. stoletja. V zvezi s tem sta pojasnjena vloga in pomen Julijana Peleša, Aleksandra Barvinskega, Mihajla Pačovskega in Longina Cehelskega za ukrajinski narodni preporod.","PeriodicalId":315758,"journal":{"name":"Contributions to Contemporary History","volume":"13 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2021-06-02","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"125277672","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Članek je celovita razdelava enega leta življenja in delovanja Jožefa Godine (1898−1986), udeleženca 1. svetovne vojne, domoljuba, Maistrovega borca, narodnozavednega aktivista, duhovnika ter urednika in publicista. V njem so v dveh krajših poglavjih najprej predstavljeni Godinov rod in neposredni predniki, ter doba od njegovega rojstva vse do dneva pred božičem 1918. Sledijo poudarjeno obsežen prikaz njegovih dni med 24. decembrom 1918 ter pobegom iz ujetništva v zgodnjem februarju 1919, in nato čas od marca do septembra 1919. Godina nedvomno spada med najzaslužnejše Prekmurce, ki so aktivno in vsestransko, tvegajoč tudi lastno življenje, delovali za priključitev pokrajine h Kraljestvu SHS.
{"title":"Burno leto Prekmurca Jožefa (Bonaventure) Godine od decembra 1918 do septembra 1919","authors":"Andrej Hozjan","doi":"10.51663/PNZ.60.3.07","DOIUrl":"https://doi.org/10.51663/PNZ.60.3.07","url":null,"abstract":"Članek je celovita razdelava enega leta življenja in delovanja Jožefa Godine (1898−1986), udeleženca 1. svetovne vojne, domoljuba, Maistrovega borca, narodnozavednega aktivista, duhovnika ter urednika in publicista. V njem so v dveh krajših poglavjih najprej predstavljeni Godinov rod in neposredni predniki, ter doba od njegovega rojstva vse do dneva pred božičem 1918. Sledijo poudarjeno obsežen prikaz njegovih dni med 24. decembrom 1918 ter pobegom iz ujetništva v zgodnjem februarju 1919, in nato čas od marca do septembra 1919. Godina nedvomno spada med najzaslužnejše Prekmurce, ki so aktivno in vsestransko, tvegajoč tudi lastno življenje, delovali za priključitev pokrajine h Kraljestvu SHS.","PeriodicalId":315758,"journal":{"name":"Contributions to Contemporary History","volume":"1 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2020-12-24","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"131238452","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pričujoče besedilo obravnava razvoj glavnega mesta slovenske Štajerske v približno petih desetletjih pred koncem prve svetovne vojne. Maribor je v obravnavanem časovnem obdobju napredoval v številnih ozirih. Poleg tega, da je njegovo prebivalstvo zelo naraslo, so v njem nastajale vedno nove institucije, monumentalne stavbe, industrijski obrati ter vedno boljše železniške povezave. Predvsem segajo v omenjeno časovno obdobje začetki uporabe električne energije in plina, kar v prispevku tudi zavzema osrednje mesto. Pri nastanku mariborske plinarne je vodilno vlogo sicer igrala potreba po ureditvi in modernizaciji mestne razsvetljave. Medtem je elektrika pot v mesto našla predvsem po zaslugi velikih in premožnih industrialcev (predvsem Karla Scherbauma, Ludwiga Franza ter Franza Negerja). Slednji so jo prav tako uporabljali za razsvetljavo obratov, ali pa za optimalnejše obratovanje svojih proizvodnih enot.
{"title":"Plin, elektrika in možje, zaslužni za njun prihod v Maribor","authors":"Martin Bele","doi":"10.51663/PNZ.60.3.03","DOIUrl":"https://doi.org/10.51663/PNZ.60.3.03","url":null,"abstract":"Pričujoče besedilo obravnava razvoj glavnega mesta slovenske Štajerske v približno petih desetletjih pred koncem prve svetovne vojne. Maribor je v obravnavanem časovnem obdobju napredoval v številnih ozirih. Poleg tega, da je njegovo prebivalstvo zelo naraslo, so v njem nastajale vedno nove institucije, monumentalne stavbe, industrijski obrati ter vedno boljše železniške povezave. Predvsem segajo v omenjeno časovno obdobje začetki uporabe električne energije in plina, kar v prispevku tudi zavzema osrednje mesto. Pri nastanku mariborske plinarne je vodilno vlogo sicer igrala potreba po ureditvi in modernizaciji mestne razsvetljave. Medtem je elektrika pot v mesto našla predvsem po zaslugi velikih in premožnih industrialcev (predvsem Karla Scherbauma, Ludwiga Franza ter Franza Negerja). Slednji so jo prav tako uporabljali za razsvetljavo obratov, ali pa za optimalnejše obratovanje svojih proizvodnih enot.","PeriodicalId":315758,"journal":{"name":"Contributions to Contemporary History","volume":"1 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2020-12-18","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"124373184","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pokazatelj kulturnega dogajanja v Mariboru so gotovo tudi knjižnice. Knjižničarstvo je v mestu zaživelo po letu 1918. Iz predvojne znanstvene knjižnice Zgodovinskega društva za slovensko Štajersko se je leta 1921 izoblikovala splošna znanstvena Študijska knjižnica, ki je pod strokovnim vodstvom Janka Glazerja kmalu postala prva in največja slovenska znanstvena knjižnica na Štajerskem. Družbenopolitična in ideološka delitev je privedla do tega, da je bilo med obema vojnama javno knjižničarstvo v Mariboru razdeljeno v tri politične tabore: liberalnega z Ljudsko knjižnico, katoliškega s Prosvetno katoliško knjižnico in socialističnega s knjižnico Delavske zbornice. Pomembno narodnoprebudno in kulturno poslanstvo so opravljale tudi knjižnice Zveze kulturnih društev. Knjižnice pa so imeli tudi mariborski šolski zavodi in številna društva.
{"title":"Knjižnice v Mariboru v obdobju od 1918 do 1941","authors":"Dragan Potočnik","doi":"10.51663/PNZ.60.3.08","DOIUrl":"https://doi.org/10.51663/PNZ.60.3.08","url":null,"abstract":"Pokazatelj kulturnega dogajanja v Mariboru so gotovo tudi knjižnice. Knjižničarstvo je v mestu zaživelo po letu 1918. Iz predvojne znanstvene knjižnice Zgodovinskega društva za slovensko Štajersko se je leta 1921 izoblikovala splošna znanstvena Študijska knjižnica, ki je pod strokovnim vodstvom Janka Glazerja kmalu postala prva in največja slovenska znanstvena knjižnica na Štajerskem. Družbenopolitična in ideološka delitev je privedla do tega, da je bilo med obema vojnama javno knjižničarstvo v Mariboru razdeljeno v tri politične tabore: liberalnega z Ljudsko knjižnico, katoliškega s Prosvetno katoliško knjižnico in socialističnega s knjižnico Delavske zbornice. Pomembno narodnoprebudno in kulturno poslanstvo so opravljale tudi knjižnice Zveze kulturnih društev. Knjižnice pa so imeli tudi mariborski šolski zavodi in številna društva.","PeriodicalId":315758,"journal":{"name":"Contributions to Contemporary History","volume":"32 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2020-12-16","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"121329687","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Na podlagi analize arhivskega gradiva nekaterih zahodnih držav, takratnega časopisja in najbolj relevantne znanstvene literature se članek osredotoča na obisk generalnega sekretarja centralnega komiteja Komunistične partije Sovjetske zveze Mihaila Gorbačova v Jugoslaviji marca 1988. V tem oziru so obravnavne okoliščine obiska, sam njegov potek, pomen za dogajanje v Evropi in svetu ter ocene izbranih držav zahodnega bloka na srečanje v Jugoslaviji. Avtorja sta izpostavila zlasti dva aspekta obiska. Prvi predstavlja obisk Gorbačova, ki se je med drugim mudil tudi v Sloveniji, kjer se je srečal z republiškim vrhom, drugi pa sprejem in podpis jugoslovansko-sovjetske deklaracije, ki je na novo definirala odnose med državama, obenem pa sprožila vprašanje, ali je njena formulacija predstavljala začetek konca Brežnjeve doktrine.
{"title":"Obisk Mihaila Gorbačova v Jugoslaviji marca 1988 in jugoslovansko-sovjetska deklaracija","authors":"Gorazd Bajc, Janez Osojnik","doi":"10.51663/PNZ.60.3.11","DOIUrl":"https://doi.org/10.51663/PNZ.60.3.11","url":null,"abstract":"Na podlagi analize arhivskega gradiva nekaterih zahodnih držav, takratnega časopisja in najbolj relevantne znanstvene literature se članek osredotoča na obisk generalnega sekretarja centralnega komiteja Komunistične partije Sovjetske zveze Mihaila Gorbačova v Jugoslaviji marca 1988. V tem oziru so obravnavne okoliščine obiska, sam njegov potek, pomen za dogajanje v Evropi in svetu ter ocene izbranih držav zahodnega bloka na srečanje v Jugoslaviji. Avtorja sta izpostavila zlasti dva aspekta obiska. Prvi predstavlja obisk Gorbačova, ki se je med drugim mudil tudi v Sloveniji, kjer se je srečal z republiškim vrhom, drugi pa sprejem in podpis jugoslovansko-sovjetske deklaracije, ki je na novo definirala odnose med državama, obenem pa sprožila vprašanje, ali je njena formulacija predstavljala začetek konca Brežnjeve doktrine.","PeriodicalId":315758,"journal":{"name":"Contributions to Contemporary History","volume":"1 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2020-12-11","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"128706474","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Avtor v prispevku analizira deželnozborske nastope spodnještajerskega poslanca Ivana Dečka v njegovem prvem mandatu (1890-96). Leta 1885 se je Dečko iz Maribora preselil v Celje, se zaposlil v Sernečevi odvetniški pisarni in vidno pospešil slovenski »prodor« v mestu ob Savinji. S premišljeno taktiko je nastopil tudi na deželnozborski ravni, ko je leta 1890 postal poslanec štajerskega deželnega zbora v ljutomerski kmečki kuriji. S svojimi deželnozborskimi govori, peticijami in interpelacijami je (skupaj z ostalimi slovenskimi poslanci) povzročal nemir v nemških (liberalnih) vrstah in jih prisilil k nacionalni homogenizaciji. Premetena slovenska politika je tudi pod njegovim vplivom na začetku 90. let popolnoma osvojila podeželje, spodnještajersko nemštvo pa omejila na mesta in nekatere trge.
{"title":"Ivan Dečko v deželnem zboru v svojem prvem mandatu (1890–96)","authors":"Filip Čuček","doi":"10.51663/PNZ.60.3.01","DOIUrl":"https://doi.org/10.51663/PNZ.60.3.01","url":null,"abstract":"Avtor v prispevku analizira deželnozborske nastope spodnještajerskega poslanca Ivana Dečka v njegovem prvem mandatu (1890-96). Leta 1885 se je Dečko iz Maribora preselil v Celje, se zaposlil v Sernečevi odvetniški pisarni in vidno pospešil slovenski »prodor« v mestu ob Savinji. S premišljeno taktiko je nastopil tudi na deželnozborski ravni, ko je leta 1890 postal poslanec štajerskega deželnega zbora v ljutomerski kmečki kuriji. S svojimi deželnozborskimi govori, peticijami in interpelacijami je (skupaj z ostalimi slovenskimi poslanci) povzročal nemir v nemških (liberalnih) vrstah in jih prisilil k nacionalni homogenizaciji. Premetena slovenska politika je tudi pod njegovim vplivom na začetku 90. let popolnoma osvojila podeželje, spodnještajersko nemštvo pa omejila na mesta in nekatere trge.","PeriodicalId":315758,"journal":{"name":"Contributions to Contemporary History","volume":"4 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2020-11-05","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"127601570","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Prispevek obravnava obdobje med letoma 1948 in 1951, ki je veljalo za eno najtežjih v zgodovini povojne Jugoslavije. Leta 1948 je bila izdana resolucija Informbiroja, s katero je bila Komunistična partija Jugoslavije izključena iz Informbiroja. Pričakovanje vojaške intervencije Sovjetske zveze in njenih satelitov je v Jugoslaviji sprožilo veliko upravno-organizacijskih in doktrinarnih sprememb, s katerimi se je Jugoslovanska armada odzivala na strateške premike v vojaškopolitičnem položaju države. Ta kriza je ponovno pripeljala do proučevanja izkušenj iz narodnoosvobodilne vojne in prisilila Jugoslavijo, da je vzpostavila tesnejše stike z zahodnimi državami. Vojaško in politično dogajanje v Jugoslaviji je natančno spremljala tudi britanska vlada, ki je od britanskega vojaškega atašeja prejemala poročila o stanju v jugoslovanskih oboroženih silah. Posebej so zanimive britanske ocene sposobnosti obrambe Jugoslovanske armade v primeru sovjetske vojaške intervencije in tega, kako bi lahko Britanci v takih primerih vojaško oskrbovali jugoslovansko stran.
{"title":"Britanske ocene obrambnih zmogljivosti jugoslovanske vojske po sporu z Informbirojem med letoma 1948 in 1951","authors":"Blaž Torkar","doi":"10.51663/PNZ.60.3.10","DOIUrl":"https://doi.org/10.51663/PNZ.60.3.10","url":null,"abstract":"Prispevek obravnava obdobje med letoma 1948 in 1951, ki je veljalo za eno najtežjih v zgodovini povojne Jugoslavije. Leta 1948 je bila izdana resolucija Informbiroja, s katero je bila Komunistična partija Jugoslavije izključena iz Informbiroja. Pričakovanje vojaške intervencije Sovjetske zveze in njenih satelitov je v Jugoslaviji sprožilo veliko upravno-organizacijskih in doktrinarnih sprememb, s katerimi se je Jugoslovanska armada odzivala na strateške premike v vojaškopolitičnem položaju države. Ta kriza je ponovno pripeljala do proučevanja izkušenj iz narodnoosvobodilne vojne in prisilila Jugoslavijo, da je vzpostavila tesnejše stike z zahodnimi državami. Vojaško in politično dogajanje v Jugoslaviji je natančno spremljala tudi britanska vlada, ki je od britanskega vojaškega atašeja prejemala poročila o stanju v jugoslovanskih oboroženih silah. Posebej so zanimive britanske ocene sposobnosti obrambe Jugoslovanske armade v primeru sovjetske vojaške intervencije in tega, kako bi lahko Britanci v takih primerih vojaško oskrbovali jugoslovansko stran.","PeriodicalId":315758,"journal":{"name":"Contributions to Contemporary History","volume":"8 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2020-11-03","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"128539531","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
京公网安备 11010802042870号
京ICP备2023020795号-1
扫码关注我们
求助内容：
应助结果提醒方式：