Stopnja Države Slovencev, Hrvatov in Srbov (Država SHS), oblikovane 29. oktobra 1918, ima v slovenskem narodnem razvoju pomembno mesto, kajti v njej so si Slovenci prvič v novejši zgodovini vladali sami. Dejavnik takega narodnopolitičnega položaja je bila prva slovenska vlada – Narodna vlada SHS v Ljubljani (Narodna vlada). V njej so bili z izjemo za zunanje zadeve združeni vsi najvišji izvršni in upravni organi oblasti. Slovenska samostojnost v Državi SHS je temeljila v obsegu državne oblasti, ki jo je izvajala Narodna vlada. Ta je sprva upoštevala pristojnosti, ki si jih je pridržalo Narodno Vijeće SHS v Zagrebu (Narodno Vijeće), najvišji organ oblasti v Državi SHS (vodenje zunanjih in vojaških zadev, izvrševanje pravice pomilostitve, razveljavljanja zakonov in imenovanje višjih uradnikov). Sčasoma pa je Narodna vlada začela izvajati državno oblast tudi na področjih iz pristojnosti Narodnega Vijeća. To so v državnopravnem pogledu sankcionirali z Naredbo celokupne vlade o prehodni upravi v ozemlju Narodne vlade SHS v Ljubljani, ki jo je sporazumno z Narodnim Vijećem 21. novembra 1918 izdala Narodna vlada. S to Naredbo je Narodno Vijeće pooblastilo Narodno vlado, da upravlja Slovenijo. Tako opredeljeno razmerje med Narodno vlado in Narodnim Vijećem je utemeljilo konfederativno povezanost Slovenije z Državo SHS in v materialnopravnem pogledu njeno konfederativno državnost. Slovensko ozemlje, na katerem je Narodna vlada izvajala efektivno oblast in ga je združila v državnopravno enoto, je glede italijansko zasedbo Trsta, Goriške, Istre in postojnskega okrožja na Kranjskem med 3. in 23. novembrom 1918 ter tedaj še Madžarski pripadajoče Prekmurje obsegalo večino nekdanje vojvodine Kranjske in slovenski del nekdanje vojvodine Štajerske (do razmejitvene črte z Nemško Avstrijo okoli Radgone, Šentilja in Kozjaka), na Koroškem pa ozemlje južno od Zilje in Drave ter velikovški okraj. Z izjemo omenjenega dela Koroške je tvorilo približno dve tretjini današnjega ozemlja Republike Slovenije. Slovenska državnopravna zasebnost, dosežena v Državi SHS, se po njeni združitvi s Kraljevino Srbijo v Kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev 1. decembra 1918, ni ohranila.
{"title":"Položaj Slovencev v Državi Slovencev, Hrvatov in Srbov","authors":"Jurij Perovšek","doi":"10.51663/pnz.59.2.03","DOIUrl":"https://doi.org/10.51663/pnz.59.2.03","url":null,"abstract":"Stopnja Države Slovencev, Hrvatov in Srbov (Država SHS), oblikovane 29. oktobra 1918, ima v slovenskem narodnem razvoju pomembno mesto, kajti v njej so si Slovenci prvič v novejši zgodovini vladali sami. Dejavnik takega narodnopolitičnega položaja je bila prva slovenska vlada – Narodna vlada SHS v Ljubljani (Narodna vlada). V njej so bili z izjemo za zunanje zadeve združeni vsi najvišji izvršni in upravni organi oblasti. Slovenska samostojnost v Državi SHS je temeljila v obsegu državne oblasti, ki jo je izvajala Narodna vlada. Ta je sprva upoštevala pristojnosti, ki si jih je pridržalo Narodno Vijeće SHS v Zagrebu (Narodno Vijeće), najvišji organ oblasti v Državi SHS (vodenje zunanjih in vojaških zadev, izvrševanje pravice pomilostitve, razveljavljanja zakonov in imenovanje višjih uradnikov). Sčasoma pa je Narodna vlada začela izvajati državno oblast tudi na področjih iz pristojnosti Narodnega Vijeća. To so v državnopravnem pogledu sankcionirali z Naredbo celokupne vlade o prehodni upravi v ozemlju Narodne vlade SHS v Ljubljani, ki jo je sporazumno z Narodnim Vijećem 21. novembra 1918 izdala Narodna vlada. S to Naredbo je Narodno Vijeće pooblastilo Narodno vlado, da upravlja Slovenijo. Tako opredeljeno razmerje med Narodno vlado in Narodnim Vijećem je utemeljilo konfederativno povezanost Slovenije z Državo SHS in v materialnopravnem pogledu njeno konfederativno državnost. Slovensko ozemlje, na katerem je Narodna vlada izvajala efektivno oblast in ga je združila v državnopravno enoto, je glede italijansko zasedbo Trsta, Goriške, Istre in postojnskega okrožja na Kranjskem med 3. in 23. novembrom 1918 ter tedaj še Madžarski pripadajoče Prekmurje obsegalo večino nekdanje vojvodine Kranjske in slovenski del nekdanje vojvodine Štajerske (do razmejitvene črte z Nemško Avstrijo okoli Radgone, Šentilja in Kozjaka), na Koroškem pa ozemlje južno od Zilje in Drave ter velikovški okraj. Z izjemo omenjenega dela Koroške je tvorilo približno dve tretjini današnjega ozemlja Republike Slovenije. Slovenska državnopravna zasebnost, dosežena v Državi SHS, se po njeni združitvi s Kraljevino Srbijo v Kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev 1. decembra 1918, ni ohranila.","PeriodicalId":315758,"journal":{"name":"Contributions to Contemporary History","volume":"65 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2019-10-01","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"133978683","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Avtor v razpravi obravnava delež in vlogo pravnikov v slovenskem političnem življenju v času od preloma 19. v 20. stoletje do začetka druge svetovne vojne na Slovenskem. Najprej v primerjalnem okviru predstavi visok delež pravnikov med politiki, pri čemer je posebej pozoren na poslance in ministre, ilustrativno pa prikaže tudi delež pravnikov na ostalih področjih (med župani, oblastnimi odborniki, strankarskimi funkcionarji, bani). V nadaljevanju na tej podlagi izriše kolektivno biografijo pravnikov – politikov.
{"title":"Slovenski pravniki v političnem življenju stare Avstrije in prve Jugoslavije","authors":"Jure Gašparič","doi":"10.51663/pnz.59.2.01","DOIUrl":"https://doi.org/10.51663/pnz.59.2.01","url":null,"abstract":"Avtor v razpravi obravnava delež in vlogo pravnikov v slovenskem političnem življenju v času od preloma 19. v 20. stoletje do začetka druge svetovne vojne na Slovenskem. Najprej v primerjalnem okviru predstavi visok delež pravnikov med politiki, pri čemer je posebej pozoren na poslance in ministre, ilustrativno pa prikaže tudi delež pravnikov na ostalih področjih (med župani, oblastnimi odborniki, strankarskimi funkcionarji, bani). V nadaljevanju na tej podlagi izriše kolektivno biografijo pravnikov – politikov.","PeriodicalId":315758,"journal":{"name":"Contributions to Contemporary History","volume":"34 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2019-10-01","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"122381792","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
V razpravi, ki temelji na arhivskih in memoarskih virih, je opisano delovanje slovenskih pravnikov v okviru diplomatskih prizadevanj Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev na pariški mirovni konferenci leta 1919. Ovrednotena je tako njihova dejavnost v Parizu kot tudi v ljubljanski komisiji za mirovno konferenco, pri čemer izstopa predvsem osebnost Ivana Žolgerja, nekdanjega avstrijskega ministra in ključnega slovenskega člana jugoslovanske delegacije.
本文以档案和回忆录资料为基础，描述了斯洛文尼亚律师在 1919 年巴黎和会上参与塞尔维亚、克罗地亚和斯洛文尼亚王国外交努力的活动，评价了他们在巴黎以及卢布尔雅那和平会议委员会的活动，尤其关注了前奥地利部长、南斯拉夫代表团中斯洛文尼亚籍重要成员 Ivan Žolger 的个性。
{"title":"Slovenski pravniki na diplomatskem parketu do mednarodnega priznanja nove države","authors":"Andrej Rahten","doi":"10.51663/pnz.59.2.06","DOIUrl":"https://doi.org/10.51663/pnz.59.2.06","url":null,"abstract":"V razpravi, ki temelji na arhivskih in memoarskih virih, je opisano delovanje slovenskih pravnikov v okviru diplomatskih prizadevanj Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev na pariški mirovni konferenci leta 1919. Ovrednotena je tako njihova dejavnost v Parizu kot tudi v ljubljanski komisiji za mirovno konferenco, pri čemer izstopa predvsem osebnost Ivana Žolgerja, nekdanjega avstrijskega ministra in ključnega slovenskega člana jugoslovanske delegacije. ","PeriodicalId":315758,"journal":{"name":"Contributions to Contemporary History","volume":"1 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2019-10-01","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"128878298","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
V prispevku je orisana vloga pravnika dr. Milana Škerlja v razvoju sodne uprave po političnem prevratu leta 1918. Razpad Avstro-Ogrske je doživel na Dunaju kot uslužbenec ministrstva za pravosodje. Bil je med tistimi slovenskimi pravniki, ki naj bi se habilitirali za univerzitetnega predavatelja, da bi v primeru ustanovitve pravne fakultete v Ljubljani prevzel eno izmed profesorskih mest. Ko pa se je decembra 1918 na poziv poverjenika za pravosodje Narodne vlade za Slovenijo vrnil v Ljubljano, sta se mu odpirali dve možnosti. Kolegi so ga želeli videti v sestavu prvega profesorskega zbora pravne fakultete. Na poverjeništvu za pravosodje pa so si želeli, da bi izkušnje z ministrstva za pravosodje na Dunaju prenesel v prenovo sodstva na Slovenskem. Po vojni je namreč zelo primanjkovalo sodnikov in drugih uslužbencev na sodiščih, zaradi novih političnih meja pa so sodišča druge stopnje dobila nova območja delovanja. Škerlj se je odločil, da bo v prvi fazi sodeloval v razvoju sodstva, na fakulteti pa je bil le honorarni predavatelj. Poleg Ivana Kavčnika in Janka Babnika je bil med najbolj zaslužnimi za razvoj sodstva v povojnem obdobju. Kot posledica centralizacije Kraljevine Srbov, Hrvatov in Srbov so se pristojnosti slovenske sodne uprave zmanjševale. Milan Škerlj je bil kot zadnji predstojnik pravosodnega oddelka v Ljubljani, tedaj le še oddelka ministrstva za pravosodje v Beogradu, zadolžen za njegovo dokončno ukinitev. To je dokončal leta 1924 in se nato (končno) redno zaposlil na pravni fakulteti univerze v Ljubljani, na kateri je nato prebil vsa svoja nadaljnja službena leta.
{"title":"Milan Škerlj med sodno upravo in univerzitetno profesuro","authors":"Aleš Gabrič","doi":"10.51663/pnz.59.2.09","DOIUrl":"https://doi.org/10.51663/pnz.59.2.09","url":null,"abstract":"V prispevku je orisana vloga pravnika dr. Milana Škerlja v razvoju sodne uprave po političnem prevratu leta 1918. Razpad Avstro-Ogrske je doživel na Dunaju kot uslužbenec ministrstva za pravosodje. Bil je med tistimi slovenskimi pravniki, ki naj bi se habilitirali za univerzitetnega predavatelja, da bi v primeru ustanovitve pravne fakultete v Ljubljani prevzel eno izmed profesorskih mest. Ko pa se je decembra 1918 na poziv poverjenika za pravosodje Narodne vlade za Slovenijo vrnil v Ljubljano, sta se mu odpirali dve možnosti. Kolegi so ga želeli videti v sestavu prvega profesorskega zbora pravne fakultete. Na poverjeništvu za pravosodje pa so si želeli, da bi izkušnje z ministrstva za pravosodje na Dunaju prenesel v prenovo sodstva na Slovenskem. Po vojni je namreč zelo primanjkovalo sodnikov in drugih uslužbencev na sodiščih, zaradi novih političnih meja pa so sodišča druge stopnje dobila nova območja delovanja. Škerlj se je odločil, da bo v prvi fazi sodeloval v razvoju sodstva, na fakulteti pa je bil le honorarni predavatelj. Poleg Ivana Kavčnika in Janka Babnika je bil med najbolj zaslužnimi za razvoj sodstva v povojnem obdobju. Kot posledica centralizacije Kraljevine Srbov, Hrvatov in Srbov so se pristojnosti slovenske sodne uprave zmanjševale. Milan Škerlj je bil kot zadnji predstojnik pravosodnega oddelka v Ljubljani, tedaj le še oddelka ministrstva za pravosodje v Beogradu, zadolžen za njegovo dokončno ukinitev. To je dokončal leta 1924 in se nato (končno) redno zaposlil na pravni fakulteti univerze v Ljubljani, na kateri je nato prebil vsa svoja nadaljnja službena leta.","PeriodicalId":315758,"journal":{"name":"Contributions to Contemporary History","volume":"18 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2019-10-01","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"128337837","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Članek je posvečen 100. obletnici prve slovenske Narodne vlade in 100. obletnici Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Dne 31. oktobra 1918 je Narodno vlado v Ljubljani imenoval Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov, vladajoči organ novoustanovljene Države Slovencev, Hrvatov in Srbov s sedežem v Zagrebu. Narodna vlada je de facto upravljala ozemlje avstrijske dežele Kranjske in dela Štajerske do 1. decembra 1918, ko se je Država Slovencev, Hrvatov in Srbov združila s Kraljevino Srbijo v na novoustanovljeno Kraljevino SHS. Obe stoletnici sta med seboj povezani, ker so nekateri profesorji Pravne fakultete kot delegati sodelovali na Pariški mirovni konferenci 1919-1920. Najprej sta z vidika mednarodnega prava proučena Država Slovencev, Hrvatov in Srbov in Narodna vlada v Ljubljani. Država Slovencev, Hrvatov in Srbov je izpolnjevala pogoje za državo po mednarodnem pravu, čeprav je zavezniške in pridružene sile niso priznale. Po drugi strani Narodna vlada teh zahtev ni izpolnjevala. V nadaljevanju so predstavljeni trije članki profesorjev Ivana Žolgerja, Ivana Tomšiča in Stanka Peterina. Ti članki obravnavajo obstoj Jugoslavije od 1918–1992 in njen prehod iz unitarne v zvezno državo. Proces razpada jugoslovanske federacije je pripeljal do nastanka suverene in neodvisne Slovenije leta 1991.
{"title":"Profesorji Ivan Žolger, Ivan Tomšič in Stanko Peterin ter njihovi prispevki k nastanku slovenske državnosti","authors":"Mirjam Škrk","doi":"10.51663/pnz.59.2.05","DOIUrl":"https://doi.org/10.51663/pnz.59.2.05","url":null,"abstract":"Članek je posvečen 100. obletnici prve slovenske Narodne vlade in 100. obletnici Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Dne 31. oktobra 1918 je Narodno vlado v Ljubljani imenoval Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov, vladajoči organ novoustanovljene Države Slovencev, Hrvatov in Srbov s sedežem v Zagrebu. Narodna vlada je de facto upravljala ozemlje avstrijske dežele Kranjske in dela Štajerske do 1. decembra 1918, ko se je Država Slovencev, Hrvatov in Srbov združila s Kraljevino Srbijo v na novoustanovljeno Kraljevino SHS. Obe stoletnici sta med seboj povezani, ker so nekateri profesorji Pravne fakultete kot delegati sodelovali na Pariški mirovni konferenci 1919-1920. Najprej sta z vidika mednarodnega prava proučena Država Slovencev, Hrvatov in Srbov in Narodna vlada v Ljubljani. Država Slovencev, Hrvatov in Srbov je izpolnjevala pogoje za državo po mednarodnem pravu, čeprav je zavezniške in pridružene sile niso priznale. Po drugi strani Narodna vlada teh zahtev ni izpolnjevala. V nadaljevanju so predstavljeni trije članki profesorjev Ivana Žolgerja, Ivana Tomšiča in Stanka Peterina. Ti članki obravnavajo obstoj Jugoslavije od 1918–1992 in njen prehod iz unitarne v zvezno državo. Proces razpada jugoslovanske federacije je pripeljal do nastanka suverene in neodvisne Slovenije leta 1991.","PeriodicalId":315758,"journal":{"name":"Contributions to Contemporary History","volume":"138 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2019-10-01","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"132317365","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
V (cislajtanskih) deželah, kjer so prebivali Slovenci, je bilo mesto deželnega predsednika (z izjemo Slovencem naklonjenega Andreja Winklerja na Kranjskem med leti 1880-92) vse do razpada monarhije v nemških (oziroma v Primorju v italijanskih) rokah. Podobno je bilo z avtonomno deželno oblastjo; zgolj Kranjska, ki jo je Taaffejeva vlada priznala za edino večinsko slovensko deželo, je imela od 80. let naprej slovensko večino v deželnem zboru, od leta 1888 pa je bil tudi deželni glavar dokončno iz slovenskih vrst. Po razpadu monarhije je edino kranjski deželni zbor (oziroma njegovo poslopje) ostal na Slovenskem, medtem ko so ostala deželna mesta ostala zunaj slovenskih oziroma jugoslovanskih meja. Tako se je zgolj kranjski deželni odbor, ki bo v prispevku podrobneje analiziran, leta 1918 soočil s predajo oblasti novi državi.
{"title":"Izvršilna oblast na Slovenskem pred zlomom dvojne monarhije","authors":"Filip Čuček","doi":"10.51663/pnz.59.2.02","DOIUrl":"https://doi.org/10.51663/pnz.59.2.02","url":null,"abstract":"V (cislajtanskih) deželah, kjer so prebivali Slovenci, je bilo mesto deželnega predsednika (z izjemo Slovencem naklonjenega Andreja Winklerja na Kranjskem med leti 1880-92) vse do razpada monarhije v nemških (oziroma v Primorju v italijanskih) rokah. Podobno je bilo z avtonomno deželno oblastjo; zgolj Kranjska, ki jo je Taaffejeva vlada priznala za edino večinsko slovensko deželo, je imela od 80. let naprej slovensko večino v deželnem zboru, od leta 1888 pa je bil tudi deželni glavar dokončno iz slovenskih vrst. Po razpadu monarhije je edino kranjski deželni zbor (oziroma njegovo poslopje) ostal na Slovenskem, medtem ko so ostala deželna mesta ostala zunaj slovenskih oziroma jugoslovanskih meja. Tako se je zgolj kranjski deželni odbor, ki bo v prispevku podrobneje analiziran, leta 1918 soočil s predajo oblasti novi državi.","PeriodicalId":315758,"journal":{"name":"Contributions to Contemporary History","volume":"19 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2019-10-01","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"127915742","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
N. Ljubešić, Darja Fišer, T. Erjavec, Filip Dobranić
The paper presents the Parlameter corpus of contemporary Slovene parliamentary proceedings, which covers the VIIth mandate of the Slovene Parliament (2014-2018). The Parlameter corpus offers rich speaker metadata (gender, age, education, party affiliation) and is linguistically annotated (lemmatization, tagging), which boost research in several digital humanities and social sciences disciplines. We demonstrate the potential of the corpus analysis techniques for investigating political debates. The corpus architecture allows for regular extensions of the corpus with additional Slovene data, as well as data from other parliaments, starting with Croatian.
{"title":"Parlameter – a Corpus of Contemporary Slovene Parliamentary Proceedings","authors":"N. Ljubešić, Darja Fišer, T. Erjavec, Filip Dobranić","doi":"10.51663/pnz.59.1.04","DOIUrl":"https://doi.org/10.51663/pnz.59.1.04","url":null,"abstract":"The paper presents the Parlameter corpus of contemporary Slovene parliamentary proceedings, which covers the VIIth mandate of the Slovene Parliament (2014-2018). The Parlameter corpus offers rich speaker metadata (gender, age, education, party affiliation) and is linguistically annotated (lemmatization, tagging), which boost research in several digital humanities and social sciences disciplines. We demonstrate the potential of the corpus analysis techniques for investigating political debates. The corpus architecture allows for regular extensions of the corpus with additional Slovene data, as well as data from other parliaments, starting with Croatian. \u0000 ","PeriodicalId":315758,"journal":{"name":"Contributions to Contemporary History","volume":"11 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2019-06-12","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"127870034","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
P. Gantar, Špela Arhar Holdt, Jaka Cibej, Taja Kuzman
This paper is an upgraded version of a conference paper presenting the categorization of verbal multi-word expressions (VMWEs) according to the PARSEME COST Action Shared Task 1.1 Guidelines. The categorization is universal but takes into account the characteristics of the individual included languages. It was used to annotate 13,511 sentences of the Slovene ssj500k 2.0 training corpus, which resulted in 3,364 identified VMWEs categorized as inherently reflexive verbs, light verb constructions, inherently adpositional verbs, and verbal idioms. The paper presents both the quantitative and qualitative results of the analysis, compares the suggested categorization system to existing work on VMWEs in Slovene linguistics, and evaluates the use of the proposed system for future work.
{"title":"Structural and Semantic Classification of Verbal Multi-Word Expressions in Slovene","authors":"P. Gantar, Špela Arhar Holdt, Jaka Cibej, Taja Kuzman","doi":"10.51663/pnz.59.1.05","DOIUrl":"https://doi.org/10.51663/pnz.59.1.05","url":null,"abstract":"This paper is an upgraded version of a conference paper presenting the categorization of verbal multi-word expressions (VMWEs) according to the PARSEME COST Action Shared Task 1.1 Guidelines. The categorization is universal but takes into account the characteristics of the individual included languages. It was used to annotate 13,511 sentences of the Slovene ssj500k 2.0 training corpus, which resulted in 3,364 identified VMWEs categorized as inherently reflexive verbs, light verb constructions, inherently adpositional verbs, and verbal idioms. The paper presents both the quantitative and qualitative results of the analysis, compares the suggested categorization system to existing work on VMWEs in Slovene linguistics, and evaluates the use of the proposed system for future work.","PeriodicalId":315758,"journal":{"name":"Contributions to Contemporary History","volume":"14 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2019-06-11","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"126274199","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
The contribution is based on the position that, with regard to digital editions, the highest possible degree of digital sustainability of data, presentations, functionalities, and programme code should be ensured. This represents a significant challenge, especially in case of smaller digital humanities projects with limited financing, which does not allow for the long-term maintenance of technically-demanding digital editions. The alternative solutions facilitated by the swift development of static websites in the recent years are presented in the contribution. Digital editions based on the TEI have been successfully included in the SIstory portal repository as static websites, employing basic XML (XSLT) and web technologies (HTML, CSS, JavaScript). All the static websites also have the possibility of displaying dynamic content.
{"title":"Sustainability of Digital Editions","authors":"Andrej Pancur","doi":"10.51663/pnz.59.1.08","DOIUrl":"https://doi.org/10.51663/pnz.59.1.08","url":null,"abstract":"The contribution is based on the position that, with regard to digital editions, the highest possible degree of digital sustainability of data, presentations, functionalities, and programme code should be ensured. This represents a significant challenge, especially in case of smaller digital humanities projects with limited financing, which does not allow for the long-term maintenance of technically-demanding digital editions. The alternative solutions facilitated by the swift development of static websites in the recent years are presented in the contribution. Digital editions based on the TEI have been successfully included in the SIstory portal repository as static websites, employing basic XML (XSLT) and web technologies (HTML, CSS, JavaScript). All the static websites also have the possibility of displaying dynamic content.","PeriodicalId":315758,"journal":{"name":"Contributions to Contemporary History","volume":"357 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2019-06-11","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"121534660","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Tadej Škvorc, Simon Krek, Senja Pollak, Špela Arhar Holdt, M. Robnik-Sikonja
The majority of existing readability measures are designed for English texts. We aim to adapt and test the readability measures on Slovene. We test ten well-known readability formulas and eight additional readability criteria on five types of texts: children’s magazines, general magazines, daily newspapers, technical magazines, and transcriptions of national assembly sessions. As these groups of texts target different audiences, we assume that the differences in writing styles should be reflected in their readability scores. Our analysis shows which readability measures perform well on this task and which fail to distinguish between the groups.
{"title":"Predicting Slovene Text Complexity Using Readability Measures","authors":"Tadej Škvorc, Simon Krek, Senja Pollak, Špela Arhar Holdt, M. Robnik-Sikonja","doi":"10.51663/pnz.59.1.10","DOIUrl":"https://doi.org/10.51663/pnz.59.1.10","url":null,"abstract":"The majority of existing readability measures are designed for English texts. We aim to adapt and test the readability measures on Slovene. We test ten well-known readability formulas and eight additional readability criteria on five types of texts: children’s magazines, general magazines, daily newspapers, technical magazines, and transcriptions of national assembly sessions. As these groups of texts target different audiences, we assume that the differences in writing styles should be reflected in their readability scores. Our analysis shows which readability measures perform well on this task and which fail to distinguish between the groups.","PeriodicalId":315758,"journal":{"name":"Contributions to Contemporary History","volume":"2 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2019-06-10","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"124964284","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
京公网安备 11010802042870号
京ICP备2023020795号-1
扫码关注我们
求助内容：
应助结果提醒方式：