Pub Date : 2022-07-12DOI: 10.4312/jis.67.1-2.197-207
Nika Jančič, Katarina Pribožič
Članek raziskuje mit lepote v literarnih delih Frana Govekarja, Janka Kersnika, Zofke Kveder in Pavline Pajk. Izhajamo iz raziskav Jonathana Gottschalla, ki je mit lepote preverjal na korpusu svetovnih pripovedk, in Igorja Žunkoviča, ki je mit lepote raziskal pri prejemnikih nagrade kresnik. Naša raziskava je, za razliko od svetovnih pripovedk, pokazala, da mita lepote v polnosti ne moremo potrditi, in tudi sicer se naše ugotovitve razlikujejo od raziskave pripovedk in bližajo kresnikovcem.
{"title":"Obravnava mita lepote v delih Govekarja, Kersnika, Kvedrove in Pajkove","authors":"Nika Jančič, Katarina Pribožič","doi":"10.4312/jis.67.1-2.197-207","DOIUrl":"https://doi.org/10.4312/jis.67.1-2.197-207","url":null,"abstract":"Članek raziskuje mit lepote v literarnih delih Frana Govekarja, Janka Kersnika, Zofke Kveder in Pavline Pajk. Izhajamo iz raziskav Jonathana Gottschalla, ki je mit lepote preverjal na korpusu svetovnih pripovedk, in Igorja Žunkoviča, ki je mit lepote raziskal pri prejemnikih nagrade kresnik. Naša raziskava je, za razliko od svetovnih pripovedk, pokazala, da mita lepote v polnosti ne moremo potrditi, in tudi sicer se naše ugotovitve razlikujejo od raziskave pripovedk in bližajo kresnikovcem.","PeriodicalId":52517,"journal":{"name":"Jezik in Slovstvo","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-07-12","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"47234157","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2022-07-12DOI: 10.4312/jis.67.1-2.223-233
Urh Ferlež
Članek obravnava življenje in delo likovnega in literarnega umetnika Jeana Vodaina (rojstno ime Vladimir Kavčič). Rojen je bil na Tolminskem 1921, vendar je skoraj vse življenje prebil v Franciji. Bil je pesnik, grafik, tiskar, založnik in slikar, njegov najpomembnejši dosežek je dolgoletno izdajanje mednarodne literarne revije Dire. Vodainova življenjska pot in delo sta prikazana s posebnim poudarkom na Vodainovi popularizaciji slovenske poezije v Franciji. Z Venom Pilonom je pripravil antologijo francoskih prevodov slovenske poezije. Identiteta Jeana Vodaina in njegove umetnosti izhaja iz statusa slovenskega priseljenca v večnacionalnem okolju industrijske regije Lorene. Pomemben je za slovensko, francosko in regionalno lorensko književnost ter kulturo.
{"title":"Jean Vodaine in njegove vezi s slovensko poezijo","authors":"Urh Ferlež","doi":"10.4312/jis.67.1-2.223-233","DOIUrl":"https://doi.org/10.4312/jis.67.1-2.223-233","url":null,"abstract":"Članek obravnava življenje in delo likovnega in literarnega umetnika Jeana Vodaina (rojstno ime Vladimir Kavčič). Rojen je bil na Tolminskem 1921, vendar je skoraj vse življenje prebil v Franciji. Bil je pesnik, grafik, tiskar, založnik in slikar, njegov najpomembnejši dosežek je dolgoletno izdajanje mednarodne literarne revije Dire. Vodainova življenjska pot in delo sta prikazana s posebnim poudarkom na Vodainovi popularizaciji slovenske poezije v Franciji. Z Venom Pilonom je pripravil antologijo francoskih prevodov slovenske poezije. Identiteta Jeana Vodaina in njegove umetnosti izhaja iz statusa slovenskega priseljenca v večnacionalnem okolju industrijske regije Lorene. Pomemben je za slovensko, francosko in regionalno lorensko književnost ter kulturo.","PeriodicalId":52517,"journal":{"name":"Jezik in Slovstvo","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-07-12","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"43348751","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2022-07-12DOI: 10.4312/jis.67.1-2.151-181
Monika Deželak Trojar
Prispevek obravnava začetke duhovne dramatike in glavne poteze njenega razvoja v evropskem prostoru do zgodnjega novega veka. Osvetljuje prve zametke duhovne dramatike na ozemlju historičnih slovenskih dežel in njihovem obrobju (igra o Kristusovem življenju v Čedadu leta 1298 in 1304, drobec velikonočne pesmi iz samostana v Stični, pasijonske igre v 16. stoletju, šolsko gledališče protestantov v Ljubljani). Največ pozornosti posveti procesijam in duhovni drami jezuitov in kapucinov: od pasijonskih in spokorniških procesij do telovskih procesij in duhovnih dram, povezanih z drugimi prazniki cerkvenega leta. Predstavi tudi zanimiv fenomen verskih iger v Rušah, omeni še nekatere druge v virih izpričane pasijonske igre in procesije v širšem slovenskem prostoru ter opozori na nekaj doslej nepoznanih dramskih drobcev.
{"title":"Zametki in razcvet duhovne dramatike v zgodnjem novem veku na Slovenskem","authors":"Monika Deželak Trojar","doi":"10.4312/jis.67.1-2.151-181","DOIUrl":"https://doi.org/10.4312/jis.67.1-2.151-181","url":null,"abstract":"Prispevek obravnava začetke duhovne dramatike in glavne poteze njenega razvoja v evropskem prostoru do zgodnjega novega veka. Osvetljuje prve zametke duhovne dramatike na ozemlju historičnih slovenskih dežel in njihovem obrobju (igra o Kristusovem življenju v Čedadu leta 1298 in 1304, drobec velikonočne pesmi iz samostana v Stični, pasijonske igre v 16. stoletju, šolsko gledališče protestantov v Ljubljani). Največ pozornosti posveti procesijam in duhovni drami jezuitov in kapucinov: od pasijonskih in spokorniških procesij do telovskih procesij in duhovnih dram, povezanih z drugimi prazniki cerkvenega leta. Predstavi tudi zanimiv fenomen verskih iger v Rušah, omeni še nekatere druge v virih izpričane pasijonske igre in procesije v širšem slovenskem prostoru ter opozori na nekaj doslej nepoznanih dramskih drobcev.","PeriodicalId":52517,"journal":{"name":"Jezik in Slovstvo","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-07-12","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"46874882","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2022-07-12DOI: 10.4312/jis.67.1-2.209-221
Gašper Tonin
V zadnjih desetletjih je število kratičnih terminov sploh v naravoslovnih znanostih močno naraslo. V tujini so na problematičnost njihove rabe strokovnjaki že opozarjali, saj so kratice zaradi gospodarnosti izraza in nesistemskega tvorjenja podvržene neželeni terminološki homonimiji in terminološki sinonimiji. V prispevku opisujemo razmerje med kratičnim terminom, razvezavo in pojmom ter nekatere nevarnosti pri rabi kratičnih terminov. Odsvetujemo tvorjenje kratic s krajšanjem poslovenjenih razvezav in predlagamo, da se tudi v slovenskih znanstvenih besedilih uporablja mednarodno ustaljene kratične termine. Pomembno je tudi, da v strokovnem jeziku uporabljamo kratice v njihovi nedeterminologizirani obliki. Poleg tega moramo pri tvorbi priložnostnih kratic v znanstvenih besedilih paziti, da se te ne ujemajo z že obstoječim ustaljenim kratičnim terminom, vsak nov kratični termin pa moramo ob prvi omembi razložiti z razvezavo. Ob prevzemanju razvezave moramo paziti, da vedno izhajamo iz pojma, upoštevati pa moramo tudi terminološka in jezikovnosistemska načela.
{"title":"Kratični termini in priporočila za njihovo uporabo","authors":"Gašper Tonin","doi":"10.4312/jis.67.1-2.209-221","DOIUrl":"https://doi.org/10.4312/jis.67.1-2.209-221","url":null,"abstract":"V zadnjih desetletjih je število kratičnih terminov sploh v naravoslovnih znanostih močno naraslo. V tujini so na problematičnost njihove rabe strokovnjaki že opozarjali, saj so kratice zaradi gospodarnosti izraza in nesistemskega tvorjenja podvržene neželeni terminološki homonimiji in terminološki sinonimiji. V prispevku opisujemo razmerje med kratičnim terminom, razvezavo in pojmom ter nekatere nevarnosti pri rabi kratičnih terminov. Odsvetujemo tvorjenje kratic s krajšanjem poslovenjenih razvezav in predlagamo, da se tudi v slovenskih znanstvenih besedilih uporablja mednarodno ustaljene kratične termine. Pomembno je tudi, da v strokovnem jeziku uporabljamo kratice v njihovi nedeterminologizirani obliki. Poleg tega moramo pri tvorbi priložnostnih kratic v znanstvenih besedilih paziti, da se te ne ujemajo z že obstoječim ustaljenim kratičnim terminom, vsak nov kratični termin pa moramo ob prvi omembi razložiti z razvezavo. Ob prevzemanju razvezave moramo paziti, da vedno izhajamo iz pojma, upoštevati pa moramo tudi terminološka in jezikovnosistemska načela.","PeriodicalId":52517,"journal":{"name":"Jezik in Slovstvo","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-07-12","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"41481156","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2022-07-12DOI: 10.4312/jis.67.1-2.253-281
Luka Vidmar
Razprava obravnava knjižnice na Slovenskem med koncem 15. in začetkom 19. stoletja, in sicer po glavnih tipih (cerkvene, zasebne in javne knjižnice) in podtipih (npr. knjižnice beraških redov, grajske in plemiške knjižnice, javne znanstvene knjižnice). Prikazani so razvoj, velikost, notranja ureditev, jezikovna sestava, uporabniki, pomen in ohranjenost najpomembnejših knjižnic.
{"title":"Knjižnice na Slovenskem v zgodnjem novem veku","authors":"Luka Vidmar","doi":"10.4312/jis.67.1-2.253-281","DOIUrl":"https://doi.org/10.4312/jis.67.1-2.253-281","url":null,"abstract":"Razprava obravnava knjižnice na Slovenskem med koncem 15. in začetkom 19. stoletja, in sicer po glavnih tipih (cerkvene, zasebne in javne knjižnice) in podtipih (npr. knjižnice beraških redov, grajske in plemiške knjižnice, javne znanstvene knjižnice). Prikazani so razvoj, velikost, notranja ureditev, jezikovna sestava, uporabniki, pomen in ohranjenost najpomembnejših knjižnic.","PeriodicalId":52517,"journal":{"name":"Jezik in Slovstvo","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-07-12","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"41654531","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2022-07-12DOI: 10.4312/jis.67.1-2.235-252
Janja Polajnar Lenarčič, Ana Tavčar Pirkovič
Članek osredinja rabo dodatkov (nem. Zusatz) v nemških spletnih komentarjih uporabnikov. Dodatki predstavljajo eno izmed najpogosteje zaizpostavljenih struktur v nemškem govorjenem jeziku, novejše študije pa kažejo tudi na njihovo rabo v pisanih besedilih. V članku najprej s teoretičnega stališča osvetlimo raznolike oblike zadnjega stavčnega polja, nato opredelimo skladenjske in slogovne značilnosti dodatkov. Sledi opis značilnosti spletnih komentarjev uporabnikov pod spletnimi članki, ki kot relativno mlada besedilna vrsta spletno posredovane komunikacije zaradi svoje dialoškosti in pogovorne zasnovanosti kažejo številne značilnosti govorjenega jezika. Sintaktično-semantična ter stilistična analiza 188 komentarjev uporabnikov (12.374 besed) različnih nemških nadregionalnih spletnih časopisov ter rumenega tiska pokaže, da so tovrstne strukture v zadnjem stavčnem polju ne le pogosto rabljene, ampak tudi strukturno zelo raznolike, različno označene in kompleksne, npr. dodatki k dodatkom, ter imajo v besedilu najrazličnejše slogovne funkcije. Podobno kot v govorjenem jeziku služijo dodatki v spletnih komentarjih uporabnikov predvsem dodajanju pozabljenih informacij ter variiranju informacij predhodnega stavka. Raziskava je pokazala, da se raba dodatkov ne razlikuje bistveno niti glede na obravnavano tematiko niti glede na časopis, kar nakazuje, da gre za splošno razširjen in pogost jezikovni fenomen te besedilne vrste. Predvsem so zanimivi izsledki rabe dodatkov po posameznih uporabnikih, ki kažejo, da uporabniki, katerih komentarji izstopajo po pogostnosti dodatkov, velikokrat uporabljajo dodatke s skupnimi strukturnimi značilnostmi in funkcijami ter so tako odraz individualnega stila pisanja.
{"title":"Dodatek kot najpogosteje zaizpostavljena struktura nemškega stavka","authors":"Janja Polajnar Lenarčič, Ana Tavčar Pirkovič","doi":"10.4312/jis.67.1-2.235-252","DOIUrl":"https://doi.org/10.4312/jis.67.1-2.235-252","url":null,"abstract":"Članek osredinja rabo dodatkov (nem. Zusatz) v nemških spletnih komentarjih uporabnikov. Dodatki predstavljajo eno izmed najpogosteje zaizpostavljenih struktur v nemškem govorjenem jeziku, novejše študije pa kažejo tudi na njihovo rabo v pisanih besedilih. V članku najprej s teoretičnega stališča osvetlimo raznolike oblike zadnjega stavčnega polja, nato opredelimo skladenjske in slogovne značilnosti dodatkov. Sledi opis značilnosti spletnih komentarjev uporabnikov pod spletnimi članki, ki kot relativno mlada besedilna vrsta spletno posredovane komunikacije zaradi svoje dialoškosti in pogovorne zasnovanosti kažejo številne značilnosti govorjenega jezika. Sintaktično-semantična ter stilistična analiza 188 komentarjev uporabnikov (12.374 besed) različnih nemških nadregionalnih spletnih časopisov ter rumenega tiska pokaže, da so tovrstne strukture v zadnjem stavčnem polju ne le pogosto rabljene, ampak tudi strukturno zelo raznolike, različno označene in kompleksne, npr. dodatki k dodatkom, ter imajo v besedilu najrazličnejše slogovne funkcije. Podobno kot v govorjenem jeziku služijo dodatki v spletnih komentarjih uporabnikov predvsem dodajanju pozabljenih informacij ter variiranju informacij predhodnega stavka. Raziskava je pokazala, da se raba dodatkov ne razlikuje bistveno niti glede na obravnavano tematiko niti glede na časopis, kar nakazuje, da gre za splošno razširjen in pogost jezikovni fenomen te besedilne vrste. Predvsem so zanimivi izsledki rabe dodatkov po posameznih uporabnikih, ki kažejo, da uporabniki, katerih komentarji izstopajo po pogostnosti dodatkov, velikokrat uporabljajo dodatke s skupnimi strukturnimi značilnostmi in funkcijami ter so tako odraz individualnega stila pisanja.","PeriodicalId":52517,"journal":{"name":"Jezik in Slovstvo","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-07-12","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"42636559","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2022-07-12DOI: 10.4312/jis.67.1-2.63-77
Igor Saksida
Članek v prvem delu na podlagi kurikularnih besedil, književnodidaktične teorije in raziskave PISA povzema razsežnosti bralne zmožnosti literarnega bralca, predvsem povezavo doživljanja, razumevanja in vrednotenja književnosti v povezavi s kontekstualnim znanjem. Osredotoča se na vrednotenje, ki lahko poteka na podlagi notranjih ali zunanjih meril. V osrednjem delu analizira esejska navodila na podlagi vprašanja, katero znanje oz. raven odziva pričakujejo od kandidatov, ter zanesljivost navodil za ocenjevanje. Članek s komentarjem navodil za pisanje eseja dokazuje, da navodila usmerjajo dijake predvsem k obnavljanju vsebine in k predvidljivim odgovorom, z analizo odstopanj med ocenami ocenjevalcev ob vsebinskih in jezikovnih postavkah pa, da podrobna, a nezanesljiva ocenjevalna navodila ne prispevajo k objektivnosti ocenjevanja. V sklepnem delu predlaga spremembe v smeri subjektivnosti pisanja maturitetnih esejev ter bolj celosten, manj analitičen pristop k njihovemu ocenjevanju.
{"title":"Maturitetni šolski esej in bralna zmožnost literarnega bralca","authors":"Igor Saksida","doi":"10.4312/jis.67.1-2.63-77","DOIUrl":"https://doi.org/10.4312/jis.67.1-2.63-77","url":null,"abstract":"Članek v prvem delu na podlagi kurikularnih besedil, književnodidaktične teorije in raziskave PISA povzema razsežnosti bralne zmožnosti literarnega bralca, predvsem povezavo doživljanja, razumevanja in vrednotenja književnosti v povezavi s kontekstualnim znanjem. Osredotoča se na vrednotenje, ki lahko poteka na podlagi notranjih ali zunanjih meril. V osrednjem delu analizira esejska navodila na podlagi vprašanja, katero znanje oz. raven odziva pričakujejo od kandidatov, ter zanesljivost navodil za ocenjevanje. Članek s komentarjem navodil za pisanje eseja dokazuje, da navodila usmerjajo dijake predvsem k obnavljanju vsebine in k predvidljivim odgovorom, z analizo odstopanj med ocenami ocenjevalcev ob vsebinskih in jezikovnih postavkah pa, da podrobna, a nezanesljiva ocenjevalna navodila ne prispevajo k objektivnosti ocenjevanja. V sklepnem delu predlaga spremembe v smeri subjektivnosti pisanja maturitetnih esejev ter bolj celosten, manj analitičen pristop k njihovemu ocenjevanju.","PeriodicalId":52517,"journal":{"name":"Jezik in Slovstvo","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-07-12","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"42122435","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2022-07-12DOI: 10.4312/jis.67.1-2.139-150
Vladka Tucovič Sturman
Prispevek z literarnovedno analizo pripovednega prostora ob pomoči spoznanj prostorskega obrata in t. i. prostorske literarne vede odgovarja na vprašanja, kakšen je v tem romanu istrski dogajalni prostor, na katere mikrolokacije je razdeljen, kako so predstavljene oz. kaj jih določa in kako literarni prostor določa regionalnost tega romana. Dogajalni prostor Óštrigéce je paralelen: realni in domišljijski, osrednja literarna mikrolokacija je pot na istrskem podeželju. Realni istrski literarni prostor je neposredno določen z zemljepisnimi lastnimi imeni za kraje, vzpetine in reko, posredno pa s t. i. prostorskimi drobci, ki niso zemljepisna lastna imena, temveč ostali jezikovni elementi, ki dopolnijo predstavo o literarnem prostoru: narečno besedje, prepoznavna pokrajinska lastna imena bitij ter vpeljava tipične pokrajinske predmetnosti oz. značilnosti in elementov narave. Domišljijski prostor med drugim določajo mitološka bitja, elementi tradicionalne medicine in redki naravni pojavi.
{"title":"Prostor v romanu Marjana Tomšiča Óštrigéca","authors":"Vladka Tucovič Sturman","doi":"10.4312/jis.67.1-2.139-150","DOIUrl":"https://doi.org/10.4312/jis.67.1-2.139-150","url":null,"abstract":"Prispevek z literarnovedno analizo pripovednega prostora ob pomoči spoznanj prostorskega obrata in t. i. prostorske literarne vede odgovarja na vprašanja, kakšen je v tem romanu istrski dogajalni prostor, na katere mikrolokacije je razdeljen, kako so predstavljene oz. kaj jih določa in kako literarni prostor določa regionalnost tega romana. Dogajalni prostor Óštrigéce je paralelen: realni in domišljijski, osrednja literarna mikrolokacija je pot na istrskem podeželju. Realni istrski literarni prostor je neposredno določen z zemljepisnimi lastnimi imeni za kraje, vzpetine in reko, posredno pa s t. i. prostorskimi drobci, ki niso zemljepisna lastna imena, temveč ostali jezikovni elementi, ki dopolnijo predstavo o literarnem prostoru: narečno besedje, prepoznavna pokrajinska lastna imena bitij ter vpeljava tipične pokrajinske predmetnosti oz. značilnosti in elementov narave. Domišljijski prostor med drugim določajo mitološka bitja, elementi tradicionalne medicine in redki naravni pojavi.","PeriodicalId":52517,"journal":{"name":"Jezik in Slovstvo","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-07-12","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"48491472","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
京公网安备 11010802042870号
京ICP备2023020795号-1
扫码关注我们
求助内容：
应助结果提醒方式：