Pub Date : 2023-11-30DOI: 10.4312/jis.68.3.167-182
Janko Kos
Članek sintetično in na podlagi številnih avtorjevih dosedanjih raziskav prikazuje glavne postaje na poti razvoja slovenske literature, in sicer v evropskem oziroma svetovnem kontekstu in na podlagi širšega kulturno-zgodovinskega dogajanja. Ta časovni okvir podrobneje opredeljujejo mednaslovi »Od srednjega veka do razsvetljenstva«, »Od romantike do slovenske moderne«, »Od prve do druge svetovne vojne«, »Od socializma do osamosvojitve, od modernizma do postmoderne« in »Sodobna literatura«. Ob tem članek opozarja na ključne avtorje oziroma na najbolj reprezentativna dela slovenske literature, pa tudi na nekatere vzporednice iz tujih literatur, ki omogočajo primerjalno analizo in s tem razumevanje posebnosti pesniških, proznih in dramskih del slovenskih piscev na širšem ozadju, tako duhovnozgodovinskem kot kulturnopolitičnem.
{"title":"Slovenska literatura – sredi Evrope in zgodovine","authors":"Janko Kos","doi":"10.4312/jis.68.3.167-182","DOIUrl":"https://doi.org/10.4312/jis.68.3.167-182","url":null,"abstract":"Članek sintetično in na podlagi številnih avtorjevih dosedanjih raziskav prikazuje glavne postaje na poti razvoja slovenske literature, in sicer v evropskem oziroma svetovnem kontekstu in na podlagi širšega kulturno-zgodovinskega dogajanja. Ta časovni okvir podrobneje opredeljujejo mednaslovi »Od srednjega veka do razsvetljenstva«, »Od romantike do slovenske moderne«, »Od prve do druge svetovne vojne«, »Od socializma do osamosvojitve, od modernizma do postmoderne« in »Sodobna literatura«. Ob tem članek opozarja na ključne avtorje oziroma na najbolj reprezentativna dela slovenske literature, pa tudi na nekatere vzporednice iz tujih literatur, ki omogočajo primerjalno analizo in s tem razumevanje posebnosti pesniških, proznih in dramskih del slovenskih piscev na širšem ozadju, tako duhovnozgodovinskem kot kulturnopolitičnem.","PeriodicalId":52517,"journal":{"name":"Jezik in Slovstvo","volume":"296 ","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-11-30","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"139205243","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Prispevek obravnava tematiko vojne v slikanicah avtorice Lucije Stepančič in ilustratorja Damijana Stepančiča Anton! in Arsenije! z vidika čezmejne didaktike književnosti za tretje triletje osnovne šole. Članek na podlagi modela CoBLaLT predlaga dejavnosti za učence dveh čezmejnih razredov na obeh straneh slovensko-italijanske meje, ki ob obravnavi omenjenih slikanic, napisanih v slovenščini, spoznavajo jezike drugih učencev, predvsem pa izkusijo kompleksno zgodovino prostora, kjer živijo.
{"title":"Vojna tematika v slikanicah Lucije Stepančič in Damijana Stepančiča v čezmejnem prostoru","authors":"Ivana Zajc","doi":"10.4312/jis.68.3.87-99","DOIUrl":"https://doi.org/10.4312/jis.68.3.87-99","url":null,"abstract":"Prispevek obravnava tematiko vojne v slikanicah avtorice Lucije Stepančič in ilustratorja Damijana Stepančiča Anton! in Arsenije! z vidika čezmejne didaktike književnosti za tretje triletje osnovne šole. Članek na podlagi modela CoBLaLT predlaga dejavnosti za učence dveh čezmejnih razredov na obeh straneh slovensko-italijanske meje, ki ob obravnavi omenjenih slikanic, napisanih v slovenščini, spoznavajo jezike drugih učencev, predvsem pa izkusijo kompleksno zgodovino prostora, kjer živijo.","PeriodicalId":52517,"journal":{"name":"Jezik in Slovstvo","volume":"179 ","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-11-30","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"139203551","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Prispevek prikazuje lastnosti odnosnice v slovenski podredno zloženi povedi. Odnosnica je zaimek, samostalnik ali prislov, ki stoji v matičnem stavku, izraža funkcijo odvisnika in deluje kot most med matičnim stavkom in odvisnikom ter je obvezna sestavina podredno zložene povedi. Njena pomembnost se razlikuje glede na razmerje, ki ga uvaja: najpomembnejša in najpogosteje izražena je v oziralnih odvisnikih, v vzročnostnih odvisnikih pa je njena vloga najmanjša. Odnosnica lahko poleg vzpostavljanja podrednega razmerja tudi natančneje opredeli vsebino odvisnika.
{"title":"Vloga odnosnice v slovenski podredno zloženi povedi","authors":"Dejan Gabrovšek","doi":"10.4312/jis.68.3.43-55","DOIUrl":"https://doi.org/10.4312/jis.68.3.43-55","url":null,"abstract":"Prispevek prikazuje lastnosti odnosnice v slovenski podredno zloženi povedi. Odnosnica je zaimek, samostalnik ali prislov, ki stoji v matičnem stavku, izraža funkcijo odvisnika in deluje kot most med matičnim stavkom in odvisnikom ter je obvezna sestavina podredno zložene povedi. Njena pomembnost se razlikuje glede na razmerje, ki ga uvaja: najpomembnejša in najpogosteje izražena je v oziralnih odvisnikih, v vzročnostnih odvisnikih pa je njena vloga najmanjša. Odnosnica lahko poleg vzpostavljanja podrednega razmerja tudi natančneje opredeli vsebino odvisnika.","PeriodicalId":52517,"journal":{"name":"Jezik in Slovstvo","volume":"17 1","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-11-30","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"139201554","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Članek prikaže izbrane slovenske in tuje opredelitve slikanice, njene klasifikacije in teorije. Predstavi literarnozgodovinski in -teoretični razvoj slikanice na Slovenskem, pri čemer se opiramo na tuje (M. Nikolajeva, S. Beckett, B. Kümmerling-Meibauer) in slovenske (M. Kobe, D. Haramija in J. Batič) raziskovalke. Slikanico skušamo predstaviti kot predmet preučevanja, zato preverimo razvoj vključevanja slikanic v slovenski šolski sistem preko učnih načrtov.
文章介绍了斯洛文尼亚和外国对图画书的定义、分类和理论。文章借鉴外国（M. Nikolajeva、S. Beckett、B. Kümmerling-Meibauer）和斯洛文尼亚（M. Kobe、D. Haramija 和 J. Batič）学者的研究成果，介绍了图画书在斯洛文尼亚的文学史和理论发展。我们试图将图画书作为一个研究对象，因此我们将通过课程研究图画书融入斯洛文尼亚学校系统的发展情况。
{"title":"Pogledi na slikanico","authors":"Milena Mileva Blažič","doi":"10.4312/jis.68.3.61-71","DOIUrl":"https://doi.org/10.4312/jis.68.3.61-71","url":null,"abstract":"Članek prikaže izbrane slovenske in tuje opredelitve slikanice, njene klasifikacije in teorije. Predstavi literarnozgodovinski in -teoretični razvoj slikanice na Slovenskem, pri čemer se opiramo na tuje (M. Nikolajeva, S. Beckett, B. Kümmerling-Meibauer) in slovenske (M. Kobe, D. Haramija in J. Batič) raziskovalke. Slikanico skušamo predstaviti kot predmet preučevanja, zato preverimo razvoj vključevanja slikanic v slovenski šolski sistem preko učnih načrtov.","PeriodicalId":52517,"journal":{"name":"Jezik in Slovstvo","volume":"44 1","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-11-30","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"139201473","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pričujoči tematski sklop je posvečen multimodalnim umetnostnim besedilom, ki bralca nagovarjajo preko besedilnega in ilustrativnega koda, »vsebinsko-oblikovni odnos« (Batič in Haramija 2014: 5) med obema kodoma pa v slikanicah vzpostavlja posebno interakcijo. Branje kot simbolno drugo rojstvo pripomore k iznajdevanju in sopostavljanju lastne identitete z drugimi, je pravzaprav stvariteljski in komunikacijski proces, ki posredno vpliva na preoblikovanje vseh deležnikov v bralnem dogodku. Gostujoči urednici sva k sodelovanju povabili avtorice, ki naslovno temo osvetljujejo z različnih zornih kotov.
{"title":"Slikanice – multimodalnost, problemskost in problematičnost","authors":"Milena Mileva Blažič, Alenka Žbogar","doi":"10.4312/jis.68.3.59-60","DOIUrl":"https://doi.org/10.4312/jis.68.3.59-60","url":null,"abstract":"Pričujoči tematski sklop je posvečen multimodalnim umetnostnim besedilom, ki bralca nagovarjajo preko besedilnega in ilustrativnega koda, »vsebinsko-oblikovni odnos« (Batič in Haramija 2014: 5) med obema kodoma pa v slikanicah vzpostavlja posebno interakcijo. Branje kot simbolno drugo rojstvo pripomore k iznajdevanju in sopostavljanju lastne identitete z drugimi, je pravzaprav stvariteljski in komunikacijski proces, ki posredno vpliva na preoblikovanje vseh deležnikov v bralnem dogodku. Gostujoči urednici sva k sodelovanju povabili avtorice, ki naslovno temo osvetljujejo z različnih zornih kotov.","PeriodicalId":52517,"journal":{"name":"Jezik in Slovstvo","volume":"10 1","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-11-30","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"139199245","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Ivan Cankar je vrednotenje književnosti razlagal kot nujno določilo literarnega sistema in upošteval kriterije literarnosti v vseh romanih, saj se ni prilagajal didaktičnosti, pragmatičnosti, ideološkosti in hedonističnemu principu zabave. Sam je vrednotil tudi svoje romane: od treh primerjanih romanov v tej razpravi, Hiša Marije Pomočnice, Gospa Judit in Križ na gori, je zadnji najmanj kvaliteten in prilagojen širši publiki, kar je priznal tudi avtor. Neinovativnost karakterizacije se je namreč izneverila ustvarjalni razdiralnosti in delno tudi večpomenskosti, pomembnim kriterijem literarnosti. Tako je lik Hance, ponižne in vitalistične, s tradicionalno podobo ženske in optimističnim koncem romana ustrezal takratni publiki s pretežno trivialnim okusom. Hanca sicer ni klasični femme fragile, secesijska obdelava spolnega stereotipa ženska-hišni angel, saj je kljub svoji fizični šibkosti notranje močna in zna izpeljati pobeg iz konvencionalnega okolja, a je njena vloga vseeno preveč svetniško materinska. Cankar se je njene delne stereotipizacije zavedal, saj je v istem letu ustvaril povsem drugačne, nekonvencionalne ženske like v romanih Hiša Marije Pomočnice in Gospa Judit, ki sta tudi njegova najkvalitetnejša romana.
{"title":"Literarnost Cankarjevih romanov in Križ na gori","authors":"Alojzija Zupan Sosič","doi":"10.4312/jis.68.3.3-16","DOIUrl":"https://doi.org/10.4312/jis.68.3.3-16","url":null,"abstract":"Ivan Cankar je vrednotenje književnosti razlagal kot nujno določilo literarnega sistema in upošteval kriterije literarnosti v vseh romanih, saj se ni prilagajal didaktičnosti, pragmatičnosti, ideološkosti in hedonističnemu principu zabave. Sam je vrednotil tudi svoje romane: od treh primerjanih romanov v tej razpravi, Hiša Marije Pomočnice, Gospa Judit in Križ na gori, je zadnji najmanj kvaliteten in prilagojen širši publiki, kar je priznal tudi avtor. Neinovativnost karakterizacije se je namreč izneverila ustvarjalni razdiralnosti in delno tudi večpomenskosti, pomembnim kriterijem literarnosti. Tako je lik Hance, ponižne in vitalistične, s tradicionalno podobo ženske in optimističnim koncem romana ustrezal takratni publiki s pretežno trivialnim okusom. Hanca sicer ni klasični femme fragile, secesijska obdelava spolnega stereotipa ženska-hišni angel, saj je kljub svoji fizični šibkosti notranje močna in zna izpeljati pobeg iz konvencionalnega okolja, a je njena vloga vseeno preveč svetniško materinska. Cankar se je njene delne stereotipizacije zavedal, saj je v istem letu ustvaril povsem drugačne, nekonvencionalne ženske like v romanih Hiša Marije Pomočnice in Gospa Judit, ki sta tudi njegova najkvalitetnejša romana.","PeriodicalId":52517,"journal":{"name":"Jezik in Slovstvo","volume":"1 1","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-11-30","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"139201146","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
{"title":"Timothy Pogačar, ameriški slavist, slovenist in tavčaroslovec","authors":"Miran Hladnik","doi":"10.4312/jis.68.2.187-194","DOIUrl":"https://doi.org/10.4312/jis.68.2.187-194","url":null,"abstract":"Intervju s tavčaroslovcem Timom Pogačarjem je nastal ob 100. obletnici Tavčarjeve smrti, v Tavčarjevem letu 2023.","PeriodicalId":52517,"journal":{"name":"Jezik in Slovstvo","volume":"12 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-09-19","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"135014406","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2023-09-19DOI: 10.4312/jis.68.2.199-202
Martina Potisk
{"title":"Iz »zakulisja« knjižne izdaje: Martina Potisk: Medkulturnost in sodobni slovenski roman","authors":"Martina Potisk","doi":"10.4312/jis.68.2.199-202","DOIUrl":"https://doi.org/10.4312/jis.68.2.199-202","url":null,"abstract":"","PeriodicalId":52517,"journal":{"name":"Jezik in Slovstvo","volume":"13 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-09-19","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"135014409","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Članek se osredotoča na značilnosti polstavkov ter njihovo obravnavo in rabo v slovenskem jezikovnem prostoru. Po mnenju številnih jezikoslovcev so bili polstavki včasih pogosto rabljeno orodje za strnjevanje besedila, danes pa se v slovenščini uporabljajo redko. Za namene raziskave je bil sestavljen korpus iz francoskih polstavkov, zbranih iz romana Julesa Verna Le tour du monde en quatre-vingts jours, in njihovih prevedkov v slovenščino iz obstoječih prevodov. V podrobnejšo analizo smo vključili francoske gerundijske preteklodeležniške, sedanjedeležniške, predložno nedoločniške, pridevniške in samostalniške polstavke iz prvih dveh prevodov (iz let 1878 in 1959). S korpusno analizo smo preverili, kako pogosto so polstavki ohranjeni v prevodu in kaj je zanje značilno. Preučili smo tudi razlike med prevodoma, zlasti z vidika ohranjenih polstavkov in prevajalskega sloga, in preverili, ali so polstavki ohranjeni tudi v ponatisih prevoda iz leta 1959. Izkazalo se je, da so polstavki ohranjeni v dobrih 10 % primerov in da je njihova raba vse redkejša, s čimer smo ugotovili, da gre za časovno pogojeno rabo polstavkov. Ker je prihajalo do razlik v prevodih polstavkov glede na avtorja (v prevodu iz leta 1878 so polstavki pogosteje ohranjeni oziroma so prevedeni s prirednimi in podrednimi stavki, medtem ko v prevodu iz leta 1959 prevladuje raba podredij in prislovnih določil), smo ugotovili, da gre tudi za slogovno pogojeno rabo polstavkov.
文章重点介绍分号的特点及其在斯洛文尼亚语语言空间中的处理和使用。许多语言学家认为，分号曾是文本简洁的常用工具，但如今在斯洛文尼亚语中却很少使用。为了研究的目的，我们从儒勒-凡尔纳的小说《Le tour du monde en quatre-vingts jours》中收集了法文分号，并根据现有译本将其翻译成斯洛文尼亚文，从而编制了一个语料库。为了进行更详细的分析，我们收录了前两个译本（1878 年和 1959 年）中的法语动名词过去分词、现在分词、介词不定式、形容词和名词分号。 通过语料库分析，我们检查了分号在译文中的保留频率以及它们的特点。我们还研究了两个译本之间的差异，特别是在保留的分号和翻译风格方面，并检查了 1959 年重印的译本是否也保留了分号。结果发现，分号只保留了 10%多一点，而且使用频率越来越低，这表明分号的使用与时间有关。由于分号的翻译因作者不同而存在差异（在 1878 年的译本中，分号更多地被保留或与介词和从句一起翻译，而在 1959 年的译本中，则主要使用从属连词和副词从句），我们得出结论，分号的使用也有其文体条件。
{"title":"Raba polstavkov v prevodih Vernovega romana V osemdesetih dneh okoli sveta","authors":"Teja Zupančič","doi":"10.4312/jis.68.2.43-55","DOIUrl":"https://doi.org/10.4312/jis.68.2.43-55","url":null,"abstract":"Članek se osredotoča na značilnosti polstavkov ter njihovo obravnavo in rabo v slovenskem jezikovnem prostoru. Po mnenju številnih jezikoslovcev so bili polstavki včasih pogosto rabljeno orodje za strnjevanje besedila, danes pa se v slovenščini uporabljajo redko. Za namene raziskave je bil sestavljen korpus iz francoskih polstavkov, zbranih iz romana Julesa Verna Le tour du monde en quatre-vingts jours, in njihovih prevedkov v slovenščino iz obstoječih prevodov. V podrobnejšo analizo smo vključili francoske gerundijske preteklodeležniške, sedanjedeležniške, predložno nedoločniške, pridevniške in samostalniške polstavke iz prvih dveh prevodov (iz let 1878 in 1959). S korpusno analizo smo preverili, kako pogosto so polstavki ohranjeni v prevodu in kaj je zanje značilno. Preučili smo tudi razlike med prevodoma, zlasti z vidika ohranjenih polstavkov in prevajalskega sloga, in preverili, ali so polstavki ohranjeni tudi v ponatisih prevoda iz leta 1959. Izkazalo se je, da so polstavki ohranjeni v dobrih 10 % primerov in da je njihova raba vse redkejša, s čimer smo ugotovili, da gre za časovno pogojeno rabo polstavkov. Ker je prihajalo do razlik v prevodih polstavkov glede na avtorja (v prevodu iz leta 1878 so polstavki pogosteje ohranjeni oziroma so prevedeni s prirednimi in podrednimi stavki, medtem ko v prevodu iz leta 1959 prevladuje raba podredij in prislovnih določil), smo ugotovili, da gre tudi za slogovno pogojeno rabo polstavkov.","PeriodicalId":52517,"journal":{"name":"Jezik in Slovstvo","volume":"40 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-09-19","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"135014398","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2023-09-19DOI: 10.4312/jis.68.2.127-131
Nataša Jakop
Profesorica doktorica Erika Kržišnik je utemeljiteljica frazeologije kot jezikoslovne vede na Slovenskem, njena vodilna razvijalka in raziskovalka ter predavateljica. S svojo raziskovalno žilico, strokovno vedoželjnostjo, nenehnim preizpraševanjem in kritičnim razmišljanjem je vplivala na več generacij študentov slovenistov in jezikoslovcev, ki jim je odpirala vrata v večplasten in zapleten jezikovni in jezikoslovni svet. Ob njenem življenjskem jubileju ‒ 70-letnici ‒ se ji želim s tem kratkim in fragmentarnim zapisom pokloniti, se ji zahvaliti in čestitati za vse dosežke, predvsem pa srčno voščiti vse najboljše, obilo zdravja, življenjske moči in neusahljive energije.
{"title":"Ob življenjskem jubileju prof. dr. Erike Kržišnik","authors":"Nataša Jakop","doi":"10.4312/jis.68.2.127-131","DOIUrl":"https://doi.org/10.4312/jis.68.2.127-131","url":null,"abstract":"Profesorica doktorica Erika Kržišnik je utemeljiteljica frazeologije kot jezikoslovne vede na Slovenskem, njena vodilna razvijalka in raziskovalka ter predavateljica. S svojo raziskovalno žilico, strokovno vedoželjnostjo, nenehnim preizpraševanjem in kritičnim razmišljanjem je vplivala na več generacij študentov slovenistov in jezikoslovcev, ki jim je odpirala vrata v večplasten in zapleten jezikovni in jezikoslovni svet. Ob njenem življenjskem jubileju ‒ 70-letnici ‒ se ji želim s tem kratkim in fragmentarnim zapisom pokloniti, se ji zahvaliti in čestitati za vse dosežke, predvsem pa srčno voščiti vse najboljše, obilo zdravja, življenjske moči in neusahljive energije.","PeriodicalId":52517,"journal":{"name":"Jezik in Slovstvo","volume":"23 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-09-19","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"135014523","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
京公网安备 11010802042870号
京ICP备2023020795号-1
扫码关注我们
求助内容：
应助结果提醒方式：