Prispevek se osredotoča na analizo upodobitve mestne krajine Bratislave v sodobni slovaški prozi. Na podlagi teorije geopoetike je najprej prikazano, kako so bili kulturni artefakti (kipi in spomeniki pisateljev) v javnem prostoru uporabljeni za politično in etnično prisvojitev mesta v 20. stoletju. Interpretacija izbranih proznih del z dogajalnim prostorom Bratislave v nadaljevanju temelji na prepoznavanju tem in načinov upodobitve mesta (refleksija prekinjenega kulturnega spomina, slabljenje mestne identitete, travma, ki jo povzroča dejstvo, da je bil večji del zgodovinskega jedra v času socializma uničen, heterogenost in nekompaktnost mestnega prostora kot rezultat modernističnega razvoja itd.). Literarno podobo Bratislave sooblikujejo tudi nekateri ključni toposi, ki odražajo njen geografski položaj na politični, kulturni in naravni meji (reka Donava in Mali Karpati).
{"title":"Mestna krajina Bratislave v sodobni slovaški prozi","authors":"Radoslav Passia, špela Sevšek šramel","doi":"10.4312/jis.67.3.71-83","DOIUrl":"https://doi.org/10.4312/jis.67.3.71-83","url":null,"abstract":"Prispevek se osredotoča na analizo upodobitve mestne krajine Bratislave v sodobni slovaški prozi. Na podlagi teorije geopoetike je najprej prikazano, kako so bili kulturni artefakti (kipi in spomeniki pisateljev) v javnem prostoru uporabljeni za politično in etnično prisvojitev mesta v 20. stoletju. Interpretacija izbranih proznih del z dogajalnim prostorom Bratislave v nadaljevanju temelji na prepoznavanju tem in načinov upodobitve mesta (refleksija prekinjenega kulturnega spomina, slabljenje mestne identitete, travma, ki jo povzroča dejstvo, da je bil večji del zgodovinskega jedra v času socializma uničen, heterogenost in nekompaktnost mestnega prostora kot rezultat modernističnega razvoja itd.). Literarno podobo Bratislave sooblikujejo tudi nekateri ključni toposi, ki odražajo njen geografski položaj na politični, kulturni in naravni meji (reka Donava in Mali Karpati).","PeriodicalId":52517,"journal":{"name":"Jezik in Slovstvo","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-12-13","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"43065238","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Slovensko-bosanski pesnik in pisatelj Josip Osti (1945–2021) začne leta 2014 pisati romane, ki se povezujejo v nekakšno trilogijo – Duhovi hiše Heinricha Bölla (2016), Pred zrcalom (2016) ter Življenje je srhljiva pravljica (2019). Dela imajo močno (avto)biografsko zasnovo in oblikujejo posebno žanrsko zvrst, ki jo avtor imenuje kalejdoskopski ali mozaični roman. Kalejdoskopsko, fragmentarno strukturo sestavljajo kratke zgodbe, anekdote, esejizirani vrinki, lirični odlomki, dnevniški vpisi itd. Opazna je tudi povezava s tradicijo kratke proze v bosansko-hercegovski književnosti, posebej s kratko zgodbo devetdesetih let, ki reflektira vojni konflikt v Bosni in Hercegovini in ima prav tako destabilizirano žanrsko obliko, hibridno, mozaično naracijo, vsebuje osebno in dokumentalistično pričevanje itd. Ta pojav je del tako imenovanega »sarajevskega teksta«. Kalejdoskopska romaneskna struktura je tudi način, ki ga Osti uporabi za izražanje svoje hibridne, medkulturne identitete.
{"title":"Kalejdoskopsko-mozaični romani Josipa Ostija","authors":"Aleksandra N. Krasovec","doi":"10.4312/jis.67.3.17-27","DOIUrl":"https://doi.org/10.4312/jis.67.3.17-27","url":null,"abstract":"Slovensko-bosanski pesnik in pisatelj Josip Osti (1945–2021) začne leta 2014 pisati romane, ki se povezujejo v nekakšno trilogijo – Duhovi hiše Heinricha Bölla (2016), Pred zrcalom (2016) ter Življenje je srhljiva pravljica (2019). Dela imajo močno (avto)biografsko zasnovo in oblikujejo posebno žanrsko zvrst, ki jo avtor imenuje kalejdoskopski ali mozaični roman. Kalejdoskopsko, fragmentarno strukturo sestavljajo kratke zgodbe, anekdote, esejizirani vrinki, lirični odlomki, dnevniški vpisi itd. Opazna je tudi povezava s tradicijo kratke proze v bosansko-hercegovski književnosti, posebej s kratko zgodbo devetdesetih let, ki reflektira vojni konflikt v Bosni in Hercegovini in ima prav tako destabilizirano žanrsko obliko, hibridno, mozaično naracijo, vsebuje osebno in dokumentalistično pričevanje itd. Ta pojav je del tako imenovanega »sarajevskega teksta«. Kalejdoskopska romaneskna struktura je tudi način, ki ga Osti uporabi za izražanje svoje hibridne, medkulturne identitete.","PeriodicalId":52517,"journal":{"name":"Jezik in Slovstvo","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-12-13","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"49380421","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
V obravnavi maturitetnih dram in tragedije smo se osredotočili predvsem na politiko spolov, točneje fenomen ženskih junakinj na odru sveta, ki je tokrat naslov tematskega sklopa za maturo. Tematiko smo razprli skozi primerjalno analizo štirih klasik dramatike in gledališča od antike do druge polovice 20. stoletja s poudarkom na izbrani in še danes vznemirljivi problematiki položaja ženske in enakosti spolov v sodobnih družbah. Ženske, ki jih dramatizirajo izbrane drame, so predstavnice skupin, ki so v patriarhalnem simbolnem redu po interpretaciji Julije Kristeve marginalizirane in so izpostavljene različnim oblikam represije feminilnosti. Prav spol se skozi drame, ki smo jih raziskali, pokaže šele kot dejanje. Določenost biološkega spola se v teh igrah vedno znova izkaže kot družbeno konstruirana, saj temelji na družbenih normah in predpisih. Prav kršitve teh predpisov pa so tiste, ki sprožajo dramaturške zaplete dramatike, povezane s politiko spola, od antike do danes.
{"title":"Dramske protagonistke in politika spola na odrih sveta","authors":"Tomaž Toporišič","doi":"10.4312/oddb5948","DOIUrl":"https://doi.org/10.4312/oddb5948","url":null,"abstract":"V obravnavi maturitetnih dram in tragedije smo se osredotočili predvsem na politiko spolov, točneje fenomen ženskih junakinj na odru sveta, ki je tokrat naslov tematskega sklopa za maturo. Tematiko smo razprli skozi primerjalno analizo štirih klasik dramatike in gledališča od antike do druge polovice 20. stoletja s poudarkom na izbrani in še danes vznemirljivi problematiki položaja ženske in enakosti spolov v sodobnih družbah. Ženske, ki jih dramatizirajo izbrane drame, so predstavnice skupin, ki so v patriarhalnem simbolnem redu po interpretaciji Julije Kristeve marginalizirane in so izpostavljene različnim oblikam represije feminilnosti. Prav spol se skozi drame, ki smo jih raziskali, pokaže šele kot dejanje. Določenost biološkega spola se v teh igrah vedno znova izkaže kot družbeno konstruirana, saj temelji na družbenih normah in predpisih. Prav kršitve teh predpisov pa so tiste, ki sprožajo dramaturške zaplete dramatike, povezane s politiko spola, od antike do danes.","PeriodicalId":52517,"journal":{"name":"Jezik in Slovstvo","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-09-23","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"46453005","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2022-07-12DOI: 10.4312/jis.67.1-2.27-47
Oliver Currie
Prevodi Svetega pisma so imeli ključno vlogo v procesih jezikovne standardizacije, saj so v Svetem pismu uporabljene različice spričo njegove edinstvene avtoritete pogosto obveljale kot standardne, obenem pa je bilo Sveto pismo kot besedilo bolj razširjeno kot drugi teksti, še posebej v Evropi v času renesanse in reformacije, kar je pripomoglo ne le k oblikovanju, temveč tudi k razširjanju na Svetem pismu temelječega jezikovnega standarda. Članek proučuje vlogo Svetega pisma v procesih jezikovne standardizacije, pri čemer se osredotoča na zgodovino valižanščine. Jezik prvega integralnega prevoda Svetega pisma v valižanščino iz leta 1588 na splošno velja za temelj standardne književne valižanščine, čeprav doslej še ni bilo sistematične raziskave o tem, kako se je svetopisemski standard razvil oziroma se uveljavil. Prispevek kritično obravnava tradicionalno, vendar nedokazano stališče, da je bil jezik Svetega pisma iz leta 1588 osnovan v srednjeveškem književnem standardu, uveljavljenem v pesništvu. Namesto tega predlaga alternativno domnevo, in sicer da je svetopisemski jezikovni standard rezultat procesa predelave zgodnejših prevodov, v odnosu do katerih prevod iz leta 1588, ki je naposled postal kanoničen, predstavlja reakcijo, s tem da se izrecno opredeljuje do jezikovnih nedoslednosti in idiosinkrazij, značilnih za zgodnejše prevode Novega testamenta in Psalmov.
{"title":"Vloga Svetega pisma v procesih jezikovne standardizacije na primeru valižanščine","authors":"Oliver Currie","doi":"10.4312/jis.67.1-2.27-47","DOIUrl":"https://doi.org/10.4312/jis.67.1-2.27-47","url":null,"abstract":"Prevodi Svetega pisma so imeli ključno vlogo v procesih jezikovne standardizacije, saj so v Svetem pismu uporabljene različice spričo njegove edinstvene avtoritete pogosto obveljale kot standardne, obenem pa je bilo Sveto pismo kot besedilo bolj razširjeno kot drugi teksti, še posebej v Evropi v času renesanse in reformacije, kar je pripomoglo ne le k oblikovanju, temveč tudi k razširjanju na Svetem pismu temelječega jezikovnega standarda. Članek proučuje vlogo Svetega pisma v procesih jezikovne standardizacije, pri čemer se osredotoča na zgodovino valižanščine. Jezik prvega integralnega prevoda Svetega pisma v valižanščino iz leta 1588 na splošno velja za temelj standardne književne valižanščine, čeprav doslej še ni bilo sistematične raziskave o tem, kako se je svetopisemski standard razvil oziroma se uveljavil. Prispevek kritično obravnava tradicionalno, vendar nedokazano stališče, da je bil jezik Svetega pisma iz leta 1588 osnovan v srednjeveškem književnem standardu, uveljavljenem v pesništvu. Namesto tega predlaga alternativno domnevo, in sicer da je svetopisemski jezikovni standard rezultat procesa predelave zgodnejših prevodov, v odnosu do katerih prevod iz leta 1588, ki je naposled postal kanoničen, predstavlja reakcijo, s tem da se izrecno opredeljuje do jezikovnih nedoslednosti in idiosinkrazij, značilnih za zgodnejše prevode Novega testamenta in Psalmov.","PeriodicalId":52517,"journal":{"name":"Jezik in Slovstvo","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-07-12","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"44903293","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2022-07-12DOI: 10.4312/jis.67.1-2.79-105
Marija Javor Briški
Po uvodnem zgodovinskem orisu slovenskega etničnega ozemlja in oblikovanja severne nemško-slovenske jezikovne meje ter pomena nemščine na Slovenskem v članku predstavljamo literarnozgodovinski pregled izbora del pisnega izročila, ki so jih od srednjega veka do 16. st. napisali domači ali tuji avtorji na slovenskem etničnem ozemlju Koroške in Štajerske ter na Kranjskem oz. avtorji, ki izvirajo iz teh dežel. Pri predstavitvi posameznih besedil upoštevamo vsebino, slogovne značilnosti, žanrsko opredelitev, funkcijo ter kulturno-zgodovinski kontekst njihovega nastanka in recepcije. Cilj prispevka je poleg sistematičnega prikaza najpomembnejših del teh obdobij njihovo ovrednotenje v sklopu nemške literarne zgodovine.
{"title":"Nemška književnost na Slovenskem od 11. do 16. stoletja","authors":"Marija Javor Briški","doi":"10.4312/jis.67.1-2.79-105","DOIUrl":"https://doi.org/10.4312/jis.67.1-2.79-105","url":null,"abstract":"Po uvodnem zgodovinskem orisu slovenskega etničnega ozemlja in oblikovanja severne nemško-slovenske jezikovne meje ter pomena nemščine na Slovenskem v članku predstavljamo literarnozgodovinski pregled izbora del pisnega izročila, ki so jih od srednjega veka do 16. st. napisali domači ali tuji avtorji na slovenskem etničnem ozemlju Koroške in Štajerske ter na Kranjskem oz. avtorji, ki izvirajo iz teh dežel. Pri predstavitvi posameznih besedil upoštevamo vsebino, slogovne značilnosti, žanrsko opredelitev, funkcijo ter kulturno-zgodovinski kontekst njihovega nastanka in recepcije. Cilj prispevka je poleg sistematičnega prikaza najpomembnejših del teh obdobij njihovo ovrednotenje v sklopu nemške literarne zgodovine.","PeriodicalId":52517,"journal":{"name":"Jezik in Slovstvo","volume":"16 12","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-07-12","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"41286367","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2022-07-12DOI: 10.4312/jis.67.1-2.107-123
Mojca Stritar Kučuk
V prispevku preverjam, kako uspešni so južnoslovanski govorci slovenščine kot drugega jezika pri rabi slovenskih sklonov. Osredotočam se na nalogo iz pisnega izpita na lektoratu slovenščine in primerjam študente, ki so izpit reševali na roko v razredu, s študenti, ki so se slovenščino delno učili na daljavo in tako reševali tudi izpit. Skloni so zahtevni za vse študente. Najtežavnejša sta mestnik množine in brezpredložna raba dajalnika. Študenti, ki so izpit reševali na daljavo, so uspešnejši, predvidoma zaradi manjšega nadzora učitelja nad uporabo zunanjih virov pri reševanju, je pa med njihovimi rešitvami več primerov napačnega zapisa ali rabe napačnega besedišča. Makedonski študenti, predvsem tisti, ki so izpit reševali na daljavo, pa so uspešnejši kot študenti, katerih prvi jezik je bosanščina, črnogorščina, hrvaščina ali srbščina.
{"title":"V italijanskih testeninah na papirju in spletu","authors":"Mojca Stritar Kučuk","doi":"10.4312/jis.67.1-2.107-123","DOIUrl":"https://doi.org/10.4312/jis.67.1-2.107-123","url":null,"abstract":"V prispevku preverjam, kako uspešni so južnoslovanski govorci slovenščine kot drugega jezika pri rabi slovenskih sklonov. Osredotočam se na nalogo iz pisnega izpita na lektoratu slovenščine in primerjam študente, ki so izpit reševali na roko v razredu, s študenti, ki so se slovenščino delno učili na daljavo in tako reševali tudi izpit. Skloni so zahtevni za vse študente. Najtežavnejša sta mestnik množine in brezpredložna raba dajalnika. Študenti, ki so izpit reševali na daljavo, so uspešnejši, predvidoma zaradi manjšega nadzora učitelja nad uporabo zunanjih virov pri reševanju, je pa med njihovimi rešitvami več primerov napačnega zapisa ali rabe napačnega besedišča. Makedonski študenti, predvsem tisti, ki so izpit reševali na daljavo, pa so uspešnejši kot študenti, katerih prvi jezik je bosanščina, črnogorščina, hrvaščina ali srbščina.","PeriodicalId":52517,"journal":{"name":"Jezik in Slovstvo","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-07-12","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"42956676","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2022-07-12DOI: 10.4312/jis.67.1-2.49-62
Dragica Haramija
Prispevek se navezuje na nekatere gradnike bralne pismenosti (motiviranost za branje, razumevanje koncepta bralnega gradiva, besedišče), pri čemer je izpostavljeno, da je temeljno izhodišče gradnikov razvoj bralne pismenosti pri vseh predmetih (ne le pri slovenščini). Predstavljena je možnost branja knjig pri vseh predmetih v osnovni šoli. Leposlovno-informativna dela so tematsko navezana na posamezno znanstveno vedo. Utemeljeni so kriteriji kakovostnih leposlovno-informativnih oz. informativno-literarnih del, ki naj bi bili pri tovrstnih izborih vodilo učiteljicam in učiteljem vseh predmetov, upoštevana so tudi vzgojno-izobraževalna obdobja (in starost učencev in učenk), oblike knjig (slikanice, ilustrirane knjige) in predmetna področja (naravoslovje, družboslovje, humanistika). Predstavljeni so tudi primeri kakovostnih besedil, ki tematsko posegajo v različne znanstvene discipline, in sicer glede na bralno zmožnost v osnovni šoli.
{"title":"Branje mladinskih leposlovno-informativnih knjig pri različnih predmetih v osnovni šoli","authors":"Dragica Haramija","doi":"10.4312/jis.67.1-2.49-62","DOIUrl":"https://doi.org/10.4312/jis.67.1-2.49-62","url":null,"abstract":"Prispevek se navezuje na nekatere gradnike bralne pismenosti (motiviranost za branje, razumevanje koncepta bralnega gradiva, besedišče), pri čemer je izpostavljeno, da je temeljno izhodišče gradnikov razvoj bralne pismenosti pri vseh predmetih (ne le pri slovenščini). Predstavljena je možnost branja knjig pri vseh predmetih v osnovni šoli. Leposlovno-informativna dela so tematsko navezana na posamezno znanstveno vedo. Utemeljeni so kriteriji kakovostnih leposlovno-informativnih oz. informativno-literarnih del, ki naj bi bili pri tovrstnih izborih vodilo učiteljicam in učiteljem vseh predmetov, upoštevana so tudi vzgojno-izobraževalna obdobja (in starost učencev in učenk), oblike knjig (slikanice, ilustrirane knjige) in predmetna področja (naravoslovje, družboslovje, humanistika). Predstavljeni so tudi primeri kakovostnih besedil, ki tematsko posegajo v različne znanstvene discipline, in sicer glede na bralno zmožnost v osnovni šoli.","PeriodicalId":52517,"journal":{"name":"Jezik in Slovstvo","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-07-12","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"46805843","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2022-07-12DOI: 10.4312/jis.67.1-2.125-137
Tanja Badalič
Prispevek s pristopom kritičnih animalističnih študij obravnava reprezentacije nečloveških živali, predvsem kanarčkov in konja Sinka, v noveli Jonko Mateja Bora. Analiza izpostavi, kako se skozi reprezentacije živali nakazujejo njihove subjektivitete in hkrati opozori na njihov prenesen pomen, ki se kaže skozi metafore. Subjektivitete kanarčkov in konja se kažejo skozi njihovo doživljanje okolice in s priznavanjem njihovih občutij, čustev in razuma. Na metaforični ravni kanarčki predstavljajo idejo naroda pod tujim jarmom, njihovo reševanje pa idejo boja za narodno osvoboditev. Poudarek je tudi na mestih, kjer se vzpostavi antropocentrična ločnica med človekom in živaljo.
{"title":"»Tistega dne sem sklenil, da postanem rešitelj kanarčkov«","authors":"Tanja Badalič","doi":"10.4312/jis.67.1-2.125-137","DOIUrl":"https://doi.org/10.4312/jis.67.1-2.125-137","url":null,"abstract":"Prispevek s pristopom kritičnih animalističnih študij obravnava reprezentacije nečloveških živali, predvsem kanarčkov in konja Sinka, v noveli Jonko Mateja Bora. Analiza izpostavi, kako se skozi reprezentacije živali nakazujejo njihove subjektivitete in hkrati opozori na njihov prenesen pomen, ki se kaže skozi metafore. Subjektivitete kanarčkov in konja se kažejo skozi njihovo doživljanje okolice in s priznavanjem njihovih občutij, čustev in razuma. Na metaforični ravni kanarčki predstavljajo idejo naroda pod tujim jarmom, njihovo reševanje pa idejo boja za narodno osvoboditev. Poudarek je tudi na mestih, kjer se vzpostavi antropocentrična ločnica med človekom in živaljo.","PeriodicalId":52517,"journal":{"name":"Jezik in Slovstvo","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-07-12","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"49523247","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Prispevek obravnava jezik šestnajstih pridig iz leta 1905, ki so nastale v Župniji Črenšovci izpod peresa Jožefa Horvata, takratnega tamkajšnjega kaplana (1905–1912), po izvoru gradiščanskega Hrvata iz Velike Narde. Gre za njegove prve pridige, ki jih je pisal oz. skušal pisati v prekmurskem (knjižnem) jeziku, v njih pa se v veliki meri kažejo elementi njegovega maternega jezika, tj. gradiščanske hrvaščine, ki temelji na čakavski hrvaščini, vendar ima tudi štokavske in kajkavske poteze. Jezik je analiziran na glasoslovni, oblikoslovni in besedni ravni, pri čemer se osredinjam na tiste elemente, ki niso skupni prekmurskemu in hrvaškemu jezikovnemu prostoru.
{"title":"Kroatizmi v jeziku pridigarja Jožefa Horvata","authors":"Nina Horvat","doi":"10.4312/jis.67.1-2.3-26","DOIUrl":"https://doi.org/10.4312/jis.67.1-2.3-26","url":null,"abstract":"Prispevek obravnava jezik šestnajstih pridig iz leta 1905, ki so nastale v Župniji Črenšovci izpod peresa Jožefa Horvata, takratnega tamkajšnjega kaplana (1905–1912), po izvoru gradiščanskega Hrvata iz Velike Narde. Gre za njegove prve pridige, ki jih je pisal oz. skušal pisati v prekmurskem (knjižnem) jeziku, v njih pa se v veliki meri kažejo elementi njegovega maternega jezika, tj. gradiščanske hrvaščine, ki temelji na čakavski hrvaščini, vendar ima tudi štokavske in kajkavske poteze. Jezik je analiziran na glasoslovni, oblikoslovni in besedni ravni, pri čemer se osredinjam na tiste elemente, ki niso skupni prekmurskemu in hrvaškemu jezikovnemu prostoru.","PeriodicalId":52517,"journal":{"name":"Jezik in Slovstvo","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-07-12","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"43670875","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
京公网安备 11010802042870号
京ICP备2023020795号-1
扫码关注我们
求助内容：
应助结果提醒方式：