Pub Date : 2023-09-19DOI: 10.4312/jis.68.2.133-135
Mateja Jemec Tomazin
Spoštovana in draga profesorica, hvala za vse in res vse najboljše!
亲爱的教授，感谢您所做的一切，祝您一切顺利！
{"title":"»Ni miru za Indijance!« (E. Kržišnik)","authors":"Mateja Jemec Tomazin","doi":"10.4312/jis.68.2.133-135","DOIUrl":"https://doi.org/10.4312/jis.68.2.133-135","url":null,"abstract":"Spoštovana in draga profesorica, hvala za vse in res vse najboljše!","PeriodicalId":52517,"journal":{"name":"Jezik in Slovstvo","volume":"28 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-09-19","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"135060701","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
V prispevku razvijem v slovenskem prostoru novo metodo književnega pouka, ki jo po zgledu ameriške splošnodidaktične različice flipped learning/flipped classroom in upoštevajoč pri nas uveljavljeno poimenovanje imenujem metoda obrnjenega učenja. Ker se zdi primerljiva tako z metodo domačega branja kakor z metodo šolske interpretacije, jo z obema vzporejam in primerjam. Čeprav metoda obrnjenega učenja pri književnem pouku slovenščine na primarni in/ali sekundarni stopnji slovenskega vzgojno-izobraževalnega sistema še ni bila statistično relevantno preizkušana, skušam izpostaviti njene prednosti in pomanjkljivosti.
{"title":"Metoda obrnjenega učenja pri pouku slovenščine (književnosti)","authors":"Alenka Žbogar","doi":"10.4312/jis.68.2.19-30","DOIUrl":"https://doi.org/10.4312/jis.68.2.19-30","url":null,"abstract":"V prispevku razvijem v slovenskem prostoru novo metodo književnega pouka, ki jo po zgledu ameriške splošnodidaktične različice flipped learning/flipped classroom in upoštevajoč pri nas uveljavljeno poimenovanje imenujem metoda obrnjenega učenja. Ker se zdi primerljiva tako z metodo domačega branja kakor z metodo šolske interpretacije, jo z obema vzporejam in primerjam. Čeprav metoda obrnjenega učenja pri književnem pouku slovenščine na primarni in/ali sekundarni stopnji slovenskega vzgojno-izobraževalnega sistema še ni bila statistično relevantno preizkušana, skušam izpostaviti njene prednosti in pomanjkljivosti.","PeriodicalId":52517,"journal":{"name":"Jezik in Slovstvo","volume":"33 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-09-19","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"135014400","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
V psiho- in nevrolingvističnih raziskavah jezikovnega procesiranja med branjem se v zadnjem času vse bolj izrazito poudarja pomen, ki ga ima premik od obravnave procesiranja besed v izolaciji, ki je sicer izjemno pripomogla k našemu razumevanju vidne identifikacije besed, k proučevanju bralnega procesa v njegovi naravni obliki, torej med branjem celih stavkov ali daljših besedil. Vendar pa proučevanje nevronskih korelatov jezikovnega procesiranja med branjem ni enostavno. Trenutno najbolj priljubljena metoda za tovrstne raziskave, elektroencefalografija, vpogleda v korelate jezikovnega procesiranja med naravnim branjem namreč ne omogoča. V prispevku osvetljujemo to problematiko in predstavljamo način, kako lahko s sočasno aplikacijo dveh različnih metod, tako imenovano koregistracijo, preučujemo nevronske korelate jezikovnega procesiranja med naravnim branjem.
{"title":"Jezikovno procesiranje med naravnim branjem: koregistracija gibanja oči in nevronskih odzivov","authors":"Katarina Marjanovič","doi":"10.4312/jis.68.1.3-18","DOIUrl":"https://doi.org/10.4312/jis.68.1.3-18","url":null,"abstract":"V psiho- in nevrolingvističnih raziskavah jezikovnega procesiranja med branjem se v zadnjem času vse bolj izrazito poudarja pomen, ki ga ima premik od obravnave procesiranja besed v izolaciji, ki je sicer izjemno pripomogla k našemu razumevanju vidne identifikacije besed, k proučevanju bralnega procesa v njegovi naravni obliki, torej med branjem celih stavkov ali daljših besedil. Vendar pa proučevanje nevronskih korelatov jezikovnega procesiranja med branjem ni enostavno. Trenutno najbolj priljubljena metoda za tovrstne raziskave, elektroencefalografija, vpogleda v korelate jezikovnega procesiranja med naravnim branjem namreč ne omogoča. V prispevku osvetljujemo to problematiko in predstavljamo način, kako lahko s sočasno aplikacijo dveh različnih metod, tako imenovano koregistracijo, preučujemo nevronske korelate jezikovnega procesiranja med naravnim branjem.","PeriodicalId":52517,"journal":{"name":"Jezik in Slovstvo","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-04-14","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"49052877","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Namen prispevka je aktualizirati naklon kot morfoskladenjsko kategorijo, ki presega glagolske (naklonske) oblike in upovedovalno sega v skladnjo povedi kot zaključenega sporočila. Predstavljena so naklonska sredstva, tako glagolska kot neglagolska in skladenjskorazmerna, in različne možnosti njihove uporabe za izražanje upovedovalnega naklona v slovenščini. Upovedovalni vidik združuje tvorca in njegovo sporočanjsko usmerjenost s t. i. morfoskladenjsko naklonsko določitvijo znotraj povedi in tako vzpostavlja osnovno razmerje med pragmatiko, semantiko in sintakso. In upovedovalni vidik tvorca se je potrdil kot ključen in zato izhodiščen tudi za prikaz naklonskosti oz. naklonskih zmožnosti upovedovanja različnih sporočanjskih vlog oz. vzorcev. Upovedovanje omogoča tudi ločevanje med propozicijsko naklonskostjo znotraj povedka in nepropozicijsko naklonskostjo, ki ni in ne more biti sestavina siceršnjih propozicijskih enot; nepropozicijski so navadno izpridevniški lastnostni prislovi, členki in medmeti.
{"title":"Naklon kot morfoskladenjska kategorija v slovenščini","authors":"A. Žele","doi":"10.4312/jis.68.1.35-51","DOIUrl":"https://doi.org/10.4312/jis.68.1.35-51","url":null,"abstract":"Namen prispevka je aktualizirati naklon kot morfoskladenjsko kategorijo, ki presega glagolske (naklonske) oblike in upovedovalno sega v skladnjo povedi kot zaključenega sporočila. Predstavljena so naklonska sredstva, tako glagolska kot neglagolska in skladenjskorazmerna, in različne možnosti njihove uporabe za izražanje upovedovalnega naklona v slovenščini. Upovedovalni vidik združuje tvorca in njegovo sporočanjsko usmerjenost s t. i. morfoskladenjsko naklonsko določitvijo znotraj povedi in tako vzpostavlja osnovno razmerje med pragmatiko, semantiko in sintakso. In upovedovalni vidik tvorca se je potrdil kot ključen in zato izhodiščen tudi za prikaz naklonskosti oz. naklonskih zmožnosti upovedovanja različnih sporočanjskih vlog oz. vzorcev. Upovedovanje omogoča tudi ločevanje med propozicijsko naklonskostjo znotraj povedka in nepropozicijsko naklonskostjo, ki ni in ne more biti sestavina siceršnjih propozicijskih enot; nepropozicijski so navadno izpridevniški lastnostni prislovi, členki in medmeti.","PeriodicalId":52517,"journal":{"name":"Jezik in Slovstvo","volume":"1 1","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-04-14","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"42067671","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
{"title":"Alojzija Zupan Sosič: A Theory of Narrative. Newcastle upon Tyne: Cambridge Scholars Publishing, 2022.","authors":"Silvija Borovnik","doi":"10.4312/jis.68.1.93-98","DOIUrl":"https://doi.org/10.4312/jis.68.1.93-98","url":null,"abstract":"","PeriodicalId":52517,"journal":{"name":"Jezik in Slovstvo","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-04-14","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"46968677","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
V bivanjskih stavkih angleščina tipično grmadi informacije v okviru samostalniške zveze (psihološkega) osebka (There is/are X). Za slovenščino naj bi nasprotno veljalo, da v takšnih povedih uporablja predvsem glagolsko izražanje, vendar pa to doslej ni bilo prepričljivo empirično dokazano. Prispevek analizira prevodne premike, do katerih prihaja pri prevajanju bivanjskih stavkov iz angleščine v slovenščino, da bi tako preverili hipotezo o samostalniškosti angleščine nasproti glagolskosti slovenščine, tudi v smislu potencialnih sprememb skozi čas. Analizirane so skladenjske in leksikalne spremembe v prevodu 200 primerov iz osmih različnih književnih del (izvirno objavljenih med letoma 1945 in 2013). Rezultati kažejo, da se pri prevajanju najpogosteje ohranja stavčna struktura z istim (psihološkim) osebkom in z uporabo glagola biti, pri čemer značilnosti izvirnega angleškega stavka (ali vsebuje razširitev ali ne) niso bistvene. Za ključna se izkažeta nadomeščanje neživih osebkov z živimi in pa nadomeščanje glagola biti s sorodnimi glagoli ali z glagoli, ki so idiomatsko povezani z bližnjimi samostalniki. Primerjava skozi čas nakazuje, da strategiji spreminjanja osebka in glagola nekoliko izgubljata na pomenu. Kontrastivna angleško-slovenska obravnava bivanjskih stavkov tako omogoča dodaten vpogled v skladenjske značilnosti obeh jezikov in v spremembe v prevodni praksi.
{"title":"Prevodni premiki v bivanjskih stavkih: o samostalniškosti angleščine in glagolskosti slovenščine","authors":"Monika Kavalir","doi":"10.4312/jis.68.1.53-66","DOIUrl":"https://doi.org/10.4312/jis.68.1.53-66","url":null,"abstract":"V bivanjskih stavkih angleščina tipično grmadi informacije v okviru samostalniške zveze (psihološkega) osebka (There is/are X). Za slovenščino naj bi nasprotno veljalo, da v takšnih povedih uporablja predvsem glagolsko izražanje, vendar pa to doslej ni bilo prepričljivo empirično dokazano. Prispevek analizira prevodne premike, do katerih prihaja pri prevajanju bivanjskih stavkov iz angleščine v slovenščino, da bi tako preverili hipotezo o samostalniškosti angleščine nasproti glagolskosti slovenščine, tudi v smislu potencialnih sprememb skozi čas. Analizirane so skladenjske in leksikalne spremembe v prevodu 200 primerov iz osmih različnih književnih del (izvirno objavljenih med letoma 1945 in 2013). Rezultati kažejo, da se pri prevajanju najpogosteje ohranja stavčna struktura z istim (psihološkim) osebkom in z uporabo glagola biti, pri čemer značilnosti izvirnega angleškega stavka (ali vsebuje razširitev ali ne) niso bistvene. Za ključna se izkažeta nadomeščanje neživih osebkov z živimi in pa nadomeščanje glagola biti s sorodnimi glagoli ali z glagoli, ki so idiomatsko povezani z bližnjimi samostalniki. Primerjava skozi čas nakazuje, da strategiji spreminjanja osebka in glagola nekoliko izgubljata na pomenu. Kontrastivna angleško-slovenska obravnava bivanjskih stavkov tako omogoča dodaten vpogled v skladenjske značilnosti obeh jezikov in v spremembe v prevodni praksi.","PeriodicalId":52517,"journal":{"name":"Jezik in Slovstvo","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-04-14","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"43691606","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
{"title":"Prejemnica prvega Toporišičevega priznanja red. prof. dr. Lidija Arizankovska","authors":"Mojca Nidorfer","doi":"10.4312/jis.68.1.83-91","DOIUrl":"https://doi.org/10.4312/jis.68.1.83-91","url":null,"abstract":"","PeriodicalId":52517,"journal":{"name":"Jezik in Slovstvo","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-04-14","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"42329898","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Slovenski jezik ima na Hrvaškem status manjšinskega jezika. Število govorcev vsako leto upada. V zadnjem desetletju se vse bolj krepijo prizadevanja za ohranitev in revitalizacijo slovenskega jezika, pri čemer imajo pomembno vlogo učitelji slovenskega jezika na Hrvaškem. Leta 2020 je bila med slednjimi opravljena raziskava, katere namen je bil opredeliti in opisati izzive, s katerimi se srečujejo učitelji slovenskega jezika na Hrvaškem. Rezultati raziskave so prikazani v prispevku.
{"title":"Slovenski jezik in vloga učiteljev slovenskega jezika na Hrvaškem","authors":"Barbara Riman, Sonja Novak Lukanovič","doi":"10.4312/jis.68.1.19-33","DOIUrl":"https://doi.org/10.4312/jis.68.1.19-33","url":null,"abstract":"Slovenski jezik ima na Hrvaškem status manjšinskega jezika. Število govorcev vsako leto upada. V zadnjem desetletju se vse bolj krepijo prizadevanja za ohranitev in revitalizacijo slovenskega jezika, pri čemer imajo pomembno vlogo učitelji slovenskega jezika na Hrvaškem. Leta 2020 je bila med slednjimi opravljena raziskava, katere namen je bil opredeliti in opisati izzive, s katerimi se srečujejo učitelji slovenskega jezika na Hrvaškem. Rezultati raziskave so prikazani v prispevku.","PeriodicalId":52517,"journal":{"name":"Jezik in Slovstvo","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-04-14","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"47130106","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
京公网安备 11010802042870号
京ICP备2023020795号-1
扫码关注我们
求助内容：
应助结果提醒方式：