Razprava se ukvarja z eno temeljnih dilem, ki jih vedno znova sproža dramatika Slavka Gruma, še posebej Dogodek v mestu Gogi, in je povezana z njeno večplastnostjo, skorajda že parataktičnostjo. Prav zaradi te lastnosti tako literarna kot gledališka zgodovina vedno znova nihata med označitvami, kot so ekspresionizem, dekadenca, simbolizem, moderna ... Pokazati poskuša, kako se specifika te nove drame in novega koncepta gledališča ter umetnosti nasploh razkrijejo prav skozi sopostavitev Dogodka v mestu Gogi s pretežno sočasnimi, delno pa tudi predčasnimi ali kasnejšimi estetskimi revolucijami zgodovinskih in delno tudi neoavantgard ter modernizma in neomodernizma dvajsetega stoletja. Na ta način se ob prebiranju in primerjavi s sodobniki in nasledniki izriše (med)mrežni zemljevid tega nadvse zanimivega literarnega dela, ki je podobno kot futuristične, dadaistične, absurdistične, nadrealistične in ekspresionistične sinteze, igre in včasih že antiigre problematiziralo temeljno tematsko preokupacijo dvajsetega stoletja: krizo novodobnega subjekta v z Nietzschejem proklamiranem svetu kot odsotnosti boga. Grumov opus je bil tako, podobno kot tisti ekspresionistov, ob tem pa Kosovelovih dramskih fragmentov in Mrakove Obločnice ter Delakove Kače na nebesnem svodu heterogen. Različne avantgardne taktike, ki so se predčasno, sočasno ali kasneje razvile v evropski in ameriški modernistični dramatiki in prozi prve polovice dvajsetega stoletja, so med seboj stopale v dialog in zanimiva razmerja. Pri tem se znotraj Grumovega opusa najbolj približa nekaterim modernističnim ali avantgardnim postopkom prav Dogodek v mestu Gogi.
这场讨论涉及戏剧《斯拉夫科·格鲁姆》，尤其是《果吉城事件》反复引发的一个基本困境，并与其多方面的、几乎是并列的有关。正是由于这一特点，文学和戏剧史在表现主义、颓废主义、象征主义、现代主义等名称之间不断波动。。。它试图展示这部新剧以及戏剧和艺术的新概念的细节是如何通过《果吉城事件》与20世纪的历史美学革命和新先锋派、现代主义和新现代主义美学革命的协调来揭示的。这样，阅读并与同时代人和继承人进行比较，绘制出这部极其有趣的文学作品的（相互）网络图，它类似于未来主义、达达主义、荒诞主义、超现实主义和表现主义的合成，游戏，有时是反游戏，使二十世纪的基本主题问题化了：尼采宣称的上帝缺席的世界中现代主体的危机。格鲁姆的作品与表现主义者的作品相似，与科索维尔的戏剧片段、姆拉克的《Obločnica》和德拉克的《Snake in the Sky》同时也是异质的。二十世纪上半叶，各种先锋派策略过早、同时或后来发展成为欧美现代主义戏剧和散文，它们进入了对话和有趣的关系。在格鲁姆的作品中，《果加城事件》是最接近现代主义或先锋派的作品。
{"title":"Dogodek v mestu Gogi in model nove drame","authors":"Tomaž Toporišič","doi":"10.4312/gmad1258","DOIUrl":"https://doi.org/10.4312/gmad1258","url":null,"abstract":"Razprava se ukvarja z eno temeljnih dilem, ki jih vedno znova sproža dramatika Slavka Gruma, še posebej Dogodek v mestu Gogi, in je povezana z njeno večplastnostjo, skorajda že parataktičnostjo. Prav zaradi te lastnosti tako literarna kot gledališka zgodovina vedno znova nihata med označitvami, kot so ekspresionizem, dekadenca, simbolizem, moderna ... Pokazati poskuša, kako se specifika te nove drame in novega koncepta gledališča ter umetnosti nasploh razkrijejo prav skozi sopostavitev Dogodka v mestu Gogi s pretežno sočasnimi, delno pa tudi predčasnimi ali kasnejšimi estetskimi revolucijami zgodovinskih in delno tudi neoavantgard ter modernizma in neomodernizma dvajsetega stoletja. Na ta način se ob prebiranju in primerjavi s sodobniki in nasledniki izriše (med)mrežni zemljevid tega nadvse zanimivega literarnega dela, ki je podobno kot futuristične, dadaistične, absurdistične, nadrealistične in ekspresionistične sinteze, igre in včasih že antiigre problematiziralo temeljno tematsko preokupacijo dvajsetega stoletja: krizo novodobnega subjekta v z Nietzschejem proklamiranem svetu kot odsotnosti boga. Grumov opus je bil tako, podobno kot tisti ekspresionistov, ob tem pa Kosovelovih dramskih fragmentov in Mrakove Obločnice ter Delakove Kače na nebesnem svodu heterogen. Različne avantgardne taktike, ki so se predčasno, sočasno ali kasneje razvile v evropski in ameriški modernistični dramatiki in prozi prve polovice dvajsetega stoletja, so med seboj stopale v dialog in zanimiva razmerja. Pri tem se znotraj Grumovega opusa najbolj približa nekaterim modernističnim ali avantgardnim postopkom prav Dogodek v mestu Gogi.\u0000 ","PeriodicalId":52517,"journal":{"name":"Jezik in Slovstvo","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-03-16","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"48121532","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Slovenščina v vrtcih s slovenskim učnim jezikom je učni in uradni jezik, zato morajo biti besedila vzgojiteljev pravopisno urejena. V raziskavi proučujemo napake zaradi pravopisno neustreznega dodajanja vejice v vzorcu besedil 175 študentov predšolske vzgoje. Obenem ugotavljamo, katere zmožnosti rabe vejice bi morali usvojiti po učnih načrtih za slovenščino v osnovni in srednji šoli, in predlagamo, s katerimi šolskimi dejavnostmi bi poskusili omenjene napake preprečiti. Odvečnih vejic je največ med stavčnimi členi, zlasti če vsebujejo predložno zvezo. Napake bi lahko poskušali odpraviti z vajami z avtentičnimi besedili, v katera bi vnesli omenjene napake, z zapisovanjem govorjenih besedil, povezovanjem skladnje z vejico. Raziskava dopolnjuje obstoječi raziskavi Šek Mertük (2011a, 2011b) in Logar ter Popiča (2015) o pravopisnih napakah dijakov in študentov ter kaže potrebo po natančnejšem ugotavljanju vzrokov za odklon od pravilne rabe vejice.
{"title":"Odvečne vejice","authors":"Martina Rodela","doi":"10.4312/jis.67.4.29-39","DOIUrl":"https://doi.org/10.4312/jis.67.4.29-39","url":null,"abstract":"Slovenščina v vrtcih s slovenskim učnim jezikom je učni in uradni jezik, zato morajo biti besedila vzgojiteljev pravopisno urejena. V raziskavi proučujemo napake zaradi pravopisno neustreznega dodajanja vejice v vzorcu besedil 175 študentov predšolske vzgoje. Obenem ugotavljamo, katere zmožnosti rabe vejice bi morali usvojiti po učnih načrtih za slovenščino v osnovni in srednji šoli, in predlagamo, s katerimi šolskimi dejavnostmi bi poskusili omenjene napake preprečiti. Odvečnih vejic je največ med stavčnimi členi, zlasti če vsebujejo predložno zvezo. Napake bi lahko poskušali odpraviti z vajami z avtentičnimi besedili, v katera bi vnesli omenjene napake, z zapisovanjem govorjenih besedil, povezovanjem skladnje z vejico. Raziskava dopolnjuje obstoječi raziskavi Šek Mertük (2011a, 2011b) in Logar ter Popiča (2015) o pravopisnih napakah dijakov in študentov ter kaže potrebo po natančnejšem ugotavljanju vzrokov za odklon od pravilne rabe vejice.","PeriodicalId":52517,"journal":{"name":"Jezik in Slovstvo","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-12-29","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"48929839","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Josip Jurčič je med letoma 1871 in 1881 urejal Slovenski narod, ki je po selitvi iz Maribora v Ljubjano leta 1873 postal prvi slovenski dnevnik. Dnevno izhajanje je povzročilo časovno stisko pri tvorjenju besedil in tako kot objektivni stilotvorni dejavnik vplivalo na oblikovanje novinarskega stila. Kako je uredniško delo zmogel Josip Jurčič in kakšen je njegov prispevek k razvoju novinarskih besedil in stila, bomo prikazali v prispevku, izhajajoč iz analize njegovih avtorskih opomb v časopisu, ocenjevalcev njegovega dela in jezikovnostilne analize prvega dnevnika.
Josip Jurčič在1871年至1881年间编辑了《斯洛文尼亚日报》，该报在1873年从马里博尔搬到卢布尔雅那后成为第一家斯洛文尼亚日报。日常出版造成了文本制作的时间限制，并像一个客观的风格因素一样影响了新闻风格的形成。Josip Jurčič如何管理他的编辑工作，以及他对新闻文本和风格发展的贡献，将在文章中展示，基于对其作者在报纸上的笔记的分析、对其作品的评价以及对第一本日记的语言分析。
{"title":"Josip Jurčič – začetnik novinarskega stila","authors":"Monika Kalin Golob","doi":"10.4312/jis.67.4.99-114","DOIUrl":"https://doi.org/10.4312/jis.67.4.99-114","url":null,"abstract":"Josip Jurčič je med letoma 1871 in 1881 urejal Slovenski narod, ki je po selitvi iz Maribora v Ljubjano leta 1873 postal prvi slovenski dnevnik. Dnevno izhajanje je povzročilo časovno stisko pri tvorjenju besedil in tako kot objektivni stilotvorni dejavnik vplivalo na oblikovanje novinarskega stila. Kako je uredniško delo zmogel Josip Jurčič in kakšen je njegov prispevek k razvoju novinarskih besedil in stila, bomo prikazali v prispevku, izhajajoč iz analize njegovih avtorskih opomb v časopisu, ocenjevalcev njegovega dela in jezikovnostilne analize prvega dnevnika.","PeriodicalId":52517,"journal":{"name":"Jezik in Slovstvo","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-12-29","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"42743532","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2022-12-29DOI: 10.4312/jis.67.4.129-136
Vesna Mojsova-Čepiševska
Provokativna vibracija med stvarnostjo in fikcijo, značilna za biografizem kot literarni postopek, ki na specifičen način spreminja zgodovinska dejstva v estetske stvaritve in prenavlja, obenem pa bogati spomin na določeno osebnost, je naletela na odmev tudi v sodobnem makedonskem romanu in kratki prozi. Prispevek obravnava fikcijske junakinje, razpete med zgodovinopisje in domišljijo, v zbirki novel Žametna prevleka (Кадифената покривка, 2015) Olivere Nikolove ter romanih Heloiza: Vrnitev besed (Враќањето на зборовите, 2015) Goceta Smilevskega in Alma Mahler (Алма Малер, 2014) Saša Dimoskega. Naštete avtorje zanimajo predvsem alternativne zgodbe, osredotočene na resnične zgodovinske teme, ki jih je uradna zgodovina potisnila v ozadje.
传记作为一种文学过程，以特定的方式将历史事实转化为美学创作，同时更新对某一个性的丰富记忆，这种现实与小说之间的挑衅性振动也在当代马其顿小说和短篇散文中得到了呼应。本文探讨了奥利弗·尼科洛夫的小说集《泽米特娜·普雷莱卡》（Velvet Cover，2015）和戈塞特·斯迈列夫斯基的小说《Heloiza:Vrnitev besed》（Vraќanjeto na zborov，2015）以及萨什·迪莫斯基的小说《Alma Mahler》（Alma Maler，2014）中在史学和想象之间左右为难的虚构女英雄。这些作者对关注真实历史主题的另类故事特别感兴趣，这些故事是官方历史推到背景中的。
{"title":"Biografizem v znamenju kompleksne polifunkcionalnosti v sodobnem makedonskem romanu","authors":"Vesna Mojsova-Čepiševska","doi":"10.4312/jis.67.4.129-136","DOIUrl":"https://doi.org/10.4312/jis.67.4.129-136","url":null,"abstract":"Provokativna vibracija med stvarnostjo in fikcijo, značilna za biografizem kot literarni postopek, ki na specifičen način spreminja zgodovinska dejstva v estetske stvaritve in prenavlja, obenem pa bogati spomin na določeno osebnost, je naletela na odmev tudi v sodobnem makedonskem romanu in kratki prozi. Prispevek obravnava fikcijske junakinje, razpete med zgodovinopisje in domišljijo, v zbirki novel Žametna prevleka (Кадифената покривка, 2015) Olivere Nikolove ter romanih Heloiza: Vrnitev besed (Враќањето на зборовите, 2015) Goceta Smilevskega in Alma Mahler (Алма Малер, 2014) Saša Dimoskega. Naštete avtorje zanimajo predvsem alternativne zgodbe, osredotočene na resnične zgodovinske teme, ki jih je uradna zgodovina potisnila v ozadje.","PeriodicalId":52517,"journal":{"name":"Jezik in Slovstvo","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-12-29","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"47426799","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2022-12-29DOI: 10.4312/jis.67.4.115-126
Ivana Latković
V članku so predstavljene podobnosti in sorodnosti med zgodovinskim romanom Josipa Jurčiča in Augusta Šenoe, utemeljitelja tega žanra v slovenski oziroma hrvaški književnosti. Primerjanje reprezentativnih besedil teh dveh avtorjev vključuje predvsem predstavitev takrat prevladujočega modela pripovednoproznih besedil z zgodovinsko tematiko, odnos do pripovednega vzorca Walterja Scotta in analizo umetniške konstrukcije pretekle resničnosti. Te značilnosti se, kot tudi nasploh razmerje med Jurčičevo in Šenojevo zgodovinsko prozo, proučujejo v kontekstu tedanjega statusa romana v slovenski oziroma hrvaški književnosti in odnosa do (nemške) trivialne literature, pa tudi glede na njune kritične refleksije o sami književnosti. Primerjava kaže vrsto podobnosti in le nekaj razlik, ne samo v zgodovinskem romanopisju, ampak tudi v variacijah razumevanja družbenih silnic, ki ga v veliki meri povzročajo in poganjajo.
{"title":"Našo domišljijo zbuja ter nas tako razveseljuje in podučuje: začetki Jurčičevega in Šenojevega zgodovinskega romana","authors":"Ivana Latković","doi":"10.4312/jis.67.4.115-126","DOIUrl":"https://doi.org/10.4312/jis.67.4.115-126","url":null,"abstract":"V članku so predstavljene podobnosti in sorodnosti med zgodovinskim romanom Josipa Jurčiča in Augusta Šenoe, utemeljitelja tega žanra v slovenski oziroma hrvaški književnosti. Primerjanje reprezentativnih besedil teh dveh avtorjev vključuje predvsem predstavitev takrat prevladujočega modela pripovednoproznih besedil z zgodovinsko tematiko, odnos do pripovednega vzorca Walterja Scotta in analizo umetniške konstrukcije pretekle resničnosti. Te značilnosti se, kot tudi nasploh razmerje med Jurčičevo in Šenojevo zgodovinsko prozo, proučujejo v kontekstu tedanjega statusa romana v slovenski oziroma hrvaški književnosti in odnosa do (nemške) trivialne literature, pa tudi glede na njune kritične refleksije o sami književnosti. Primerjava kaže vrsto podobnosti in le nekaj razlik, ne samo v zgodovinskem romanopisju, ampak tudi v variacijah razumevanja družbenih silnic, ki ga v veliki meri povzročajo in poganjajo.","PeriodicalId":52517,"journal":{"name":"Jezik in Slovstvo","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-12-29","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"43578904","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Prispevek se ukvarja z vprašanjem, kako pri pouku slovenščine kot tujega jezika obravnavati klasična literarna besedila. Izpostavi specifike tovrstnih besedil, zaradi katerih mora njihovo vključevanje v pouk potekati postopno in načrtovano. Analizira naloge, ki so v obstoječih učbenikih slovenščine kot drugega in tujega jezika pripravljene ob besedilih Ivana Cankarja. Ob odlomku iz Cankarjevega romana Na klancu pa predlaga dejavnosti, ki omogočajo tako razvijanje sporazumevalne jezikovne zmožnosti kot tudi estetsko doživljanje literarnega dela.
{"title":"Obravnava klasičnih literarnih besedil pri pouku slovenščine kot tujega jezika","authors":"Matej Klemen","doi":"10.4312/jis.67.4.3-15","DOIUrl":"https://doi.org/10.4312/jis.67.4.3-15","url":null,"abstract":"Prispevek se ukvarja z vprašanjem, kako pri pouku slovenščine kot tujega jezika obravnavati klasična literarna besedila. Izpostavi specifike tovrstnih besedil, zaradi katerih mora njihovo vključevanje v pouk potekati postopno in načrtovano. Analizira naloge, ki so v obstoječih učbenikih slovenščine kot drugega in tujega jezika pripravljene ob besedilih Ivana Cankarja. Ob odlomku iz Cankarjevega romana Na klancu pa predlaga dejavnosti, ki omogočajo tako razvijanje sporazumevalne jezikovne zmožnosti kot tudi estetsko doživljanje literarnega dela.","PeriodicalId":52517,"journal":{"name":"Jezik in Slovstvo","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-12-29","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"47433863","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
V prispevku bom osvetlila politično delovanje Josipa Jurčiča, zlasti v sedemdesetih letih 19. stoletja, v desetletju, ki ga je zaznamoval razdor na mladoslovence in staroslovence ter izreden pritisk nemške liberalne vlade z Dunaja na slovenski tabor. V tem zelo težkem obdobju je postal prav Josip Jurčič ena izmed osrednjih osebnosti slovenskega političnega življenja v Ljubljani, zaradi številnih pomembnih političnih funkcij je nosil veliko odgovornost za prihodnost slovenskega tabora. Kot ena izmed osrednjih osebnosti mladoslovenskega gibanja se je ukvarjal tudi z idejo slovanske vzajemnosti in predvsem jugoslovanstvom. Vse to je vodilo k temu, da naj bi politika postala njegova osrednja preokupacija, medtem ko naj bi se leposlovno ustvarjanje umaknilo na obrobje, kar je sodilo k podobi požrtvovalnega narodnega delavca.
{"title":"Politično delovanje Josipa Jurčiča, ko »politika veže razum in roke«","authors":"Irena Selišnik","doi":"10.4312/jis.67.4.87-97","DOIUrl":"https://doi.org/10.4312/jis.67.4.87-97","url":null,"abstract":"V prispevku bom osvetlila politično delovanje Josipa Jurčiča, zlasti v sedemdesetih letih 19. stoletja, v desetletju, ki ga je zaznamoval razdor na mladoslovence in staroslovence ter izreden pritisk nemške liberalne vlade z Dunaja na slovenski tabor. V tem zelo težkem obdobju je postal prav Josip Jurčič ena izmed osrednjih osebnosti slovenskega političnega življenja v Ljubljani, zaradi številnih pomembnih političnih funkcij je nosil veliko odgovornost za prihodnost slovenskega tabora. Kot ena izmed osrednjih osebnosti mladoslovenskega gibanja se je ukvarjal tudi z idejo slovanske vzajemnosti in predvsem jugoslovanstvom. Vse to je vodilo k temu, da naj bi politika postala njegova osrednja preokupacija, medtem ko naj bi se leposlovno ustvarjanje umaknilo na obrobje, kar je sodilo k podobi požrtvovalnega narodnega delavca.","PeriodicalId":52517,"journal":{"name":"Jezik in Slovstvo","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-12-29","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"48592632","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
V prispevku so obravnavani poudarki v medijskem govoru z vidika izbranih jezikovnih enot, tj. vprašalnic, nikalnic, pritrdilnic, kazalnih zaimkov in primernikov ter presežnikov. Poudarke uvrščamo med pomembne označevalce in organizatorje govora, razumemo jih kot izpostavljanje vsebine v govornem toku, poudarjeni pa so tisti zlogi tistih besed znotraj določenih segmentov, ki jih sogovorci oz. poslušalci zaznavajo kot tako ali drugače izstopajoče. Primerjalna analiza pojavljanja poudarkov na izbranih jezikovnih enotah, ki temelji na korpusu izbranih slovenskih pogovornih TV-oddaj, nakazuje, da voditelji in voditeljice TV-oddaj poudarjajo predvsem vprašalnice, gosti in gostje (politiki in političarke) TV-oddaj pa predvsem poudarjeno zanikajo in prepričujejo s poudarjanjem kazalnih zaimkov.
{"title":"Poudarki v slovenskem medijskem govoru z vidika izbranih jezikovnih enot","authors":"Damjan Huber","doi":"10.4312/jis.67.4.17-27","DOIUrl":"https://doi.org/10.4312/jis.67.4.17-27","url":null,"abstract":"V prispevku so obravnavani poudarki v medijskem govoru z vidika izbranih jezikovnih enot, tj. vprašalnic, nikalnic, pritrdilnic, kazalnih zaimkov in primernikov ter presežnikov. Poudarke uvrščamo med pomembne označevalce in organizatorje govora, razumemo jih kot izpostavljanje vsebine v govornem toku, poudarjeni pa so tisti zlogi tistih besed znotraj določenih segmentov, ki jih sogovorci oz. poslušalci zaznavajo kot tako ali drugače izstopajoče. Primerjalna analiza pojavljanja poudarkov na izbranih jezikovnih enotah, ki temelji na korpusu izbranih slovenskih pogovornih TV-oddaj, nakazuje, da voditelji in voditeljice TV-oddaj poudarjajo predvsem vprašalnice, gosti in gostje (politiki in političarke) TV-oddaj pa predvsem poudarjeno zanikajo in prepričujejo s poudarjanjem kazalnih zaimkov.","PeriodicalId":52517,"journal":{"name":"Jezik in Slovstvo","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-12-29","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"49504213","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Digitalna knjižnica Slovenije omogoča spremljavo omemb pisateljev v objavah in primerjavo njihovega pojavljanja. V njej sem preveril mesto Josipa Jurčiča med pripovedniki njegovega časa in kako se je njegovo ime ohranjalo v kulturnem spominu po njegovi smrti ter podpiralo kanonizacijo. Za življenja je bil Jurčič najvidnejši pripovednik, po njegovi smrti je prvenstvo prevzel Ivan Tavčar. Danes je pomembnejši od Jurčiča tudi Fran Levstik, čeprav njegovo ime v 19. stoletju tako rekoč ni bilo poznano. Jurčič je skupaj z Janezom Trdino prepoznavnejši od drugih sočasnih pripovednikov Luize Pesjakove, Josipa Stritarja, Antona Kodra idr. V tisku so se največkrat pojavili naslovi njegovih del Deseti brat, Sosedov sin in Jurij Kozjak, njegovo ime pa je bolj kot leposlovje v javno zavest zasidrala njegova novinarska in uredniška dejavnost.
{"title":"Jurčič in sodobniki","authors":"Miran Hladnik","doi":"10.4312/jis.67.4.75-85","DOIUrl":"https://doi.org/10.4312/jis.67.4.75-85","url":null,"abstract":"Digitalna knjižnica Slovenije omogoča spremljavo omemb pisateljev v objavah in primerjavo njihovega pojavljanja. V njej sem preveril mesto Josipa Jurčiča med pripovedniki njegovega časa in kako se je njegovo ime ohranjalo v kulturnem spominu po njegovi smrti ter podpiralo kanonizacijo. Za življenja je bil Jurčič najvidnejši pripovednik, po njegovi smrti je prvenstvo prevzel Ivan Tavčar. Danes je pomembnejši od Jurčiča tudi Fran Levstik, čeprav njegovo ime v 19. stoletju tako rekoč ni bilo poznano. Jurčič je skupaj z Janezom Trdino prepoznavnejši od drugih sočasnih pripovednikov Luize Pesjakove, Josipa Stritarja, Antona Kodra idr. V tisku so se največkrat pojavili naslovi njegovih del Deseti brat, Sosedov sin in Jurij Kozjak, njegovo ime pa je bolj kot leposlovje v javno zavest zasidrala njegova novinarska in uredniška dejavnost.","PeriodicalId":52517,"journal":{"name":"Jezik in Slovstvo","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-12-29","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"46712584","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Prispevek obravnava glagolske internacionalizme v nemščini in slovenščini ter se osredotoča na pomenske in vezljivostne strukture izbranih nemško-slovenskih glagolskih parov. Znotraj skupine mednarodnih besed, o katerih govori tudi SEJO, so najprej opredeljeni globalizmi, ki so prisotni v jezikih po vsem svetu, saj jih generirajo globalne teme, kot je denimo aktualna pandemija covida. Od teh se razlikujejo internacionalizmi; zanje veljata kriterij prisotnosti v najmanj treh jezikih, od katerih dva nista genetsko povezana, ter kriterij pomenske ustreznosti. Zaradi delne ekvivalence internacionalizmov lahko nastanejo pari lažnih prijateljev. Kontrastivna obravnava v prispevku prikaže, da pri nemško-slovenskih internacionalnih glagolskih parih prihaja do nekaterih razlik v pomenski strukturi in pomenskoskladenjski vezljivosti, ter razkrije različna razmerja med izbranimi slovenskimi glagoli in njihovimi nemškimi ustreznicami, ki se med seboj razlikujejo tudi zaradi variantnosti istega leksema v različnih nemških standardih.
{"title":"Glagolski internacionalizmi v slovenščini in nemščini ter njihova vezljivost s kontrastivnega vidika","authors":"Uršula Krevs Birk","doi":"10.4312/jis.67.4.57-71","DOIUrl":"https://doi.org/10.4312/jis.67.4.57-71","url":null,"abstract":"Prispevek obravnava glagolske internacionalizme v nemščini in slovenščini ter se osredotoča na pomenske in vezljivostne strukture izbranih nemško-slovenskih glagolskih parov. Znotraj skupine mednarodnih besed, o katerih govori tudi SEJO, so najprej opredeljeni globalizmi, ki so prisotni v jezikih po vsem svetu, saj jih generirajo globalne teme, kot je denimo aktualna pandemija covida. Od teh se razlikujejo internacionalizmi; zanje veljata kriterij prisotnosti v najmanj treh jezikih, od katerih dva nista genetsko povezana, ter kriterij pomenske ustreznosti. Zaradi delne ekvivalence internacionalizmov lahko nastanejo pari lažnih prijateljev. Kontrastivna obravnava v prispevku prikaže, da pri nemško-slovenskih internacionalnih glagolskih parih prihaja do nekaterih razlik v pomenski strukturi in pomenskoskladenjski vezljivosti, ter razkrije različna razmerja med izbranimi slovenskimi glagoli in njihovimi nemškimi ustreznicami, ki se med seboj razlikujejo tudi zaradi variantnosti istega leksema v različnih nemških standardih.","PeriodicalId":52517,"journal":{"name":"Jezik in Slovstvo","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2022-12-29","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"46428142","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
京公网安备 11010802042870号
京ICP备2023020795号-1
扫码关注我们
求助内容：
应助结果提醒方式：