Pub Date : 2020-04-10DOI: 10.31449/upinf.vol28.num1.76
Iztok Bitenc, Borut Werber, Marko Urh
Ob uvedbi kombiniranega e-učenja smo se na fakulteti predavatelji in študenti srečali z novimi izzivi. Posebej se je to pokazalo pri učenju računalniškega programiranja in podobnih predmetih, ki od študentov zahtevajo sprotno usvajanje znanja in logično kombiniranje tega znanja pri reševanju zastavljenih problemskih nalog. Tu smo zaznali povečano odsotnost študentov, plagiatorstvo in izjemno povečanje obremenitev predavateljev pri pregledovanju in ocenjevanju problemsko usmerjenih e-nalog. Rešitve smo našli na več področjih. Uvedli smo več načinov motiviranja študentov za sprotno delo. Spremenili smo vsebino e-nalog, da osnovni pregled pravilnosti oddane kode izvede računalnik. Prilagodili smo nastavitve orodja za podporo e-študiju za čim hitrejši pregled in ocenitev e-nalog. Namesto informativnih e-nalog smo izvedli e-predavanje kot videokonferenco. Z vzporednim izvajanjem predavanj in vaj smo študentom dali več časa za usvojitev novih znanj. Rezultat teh in tudi drugih ukrepov je danes za približno tretjino povečana udeležba študentov na prvem izpitnem roku.
{"title":"Kombinirano učenje - izkušnje in rešitve","authors":"Iztok Bitenc, Borut Werber, Marko Urh","doi":"10.31449/upinf.vol28.num1.76","DOIUrl":"https://doi.org/10.31449/upinf.vol28.num1.76","url":null,"abstract":"Ob uvedbi kombiniranega e-učenja smo se na fakulteti predavatelji in študenti srečali z novimi izzivi. Posebej se je to pokazalo pri učenju računalniškega programiranja in podobnih predmetih, ki od študentov zahtevajo sprotno usvajanje znanja in logično kombiniranje tega znanja pri reševanju zastavljenih problemskih nalog. Tu smo zaznali povečano odsotnost študentov, plagiatorstvo in izjemno povečanje obremenitev predavateljev pri pregledovanju in ocenjevanju problemsko usmerjenih e-nalog. Rešitve smo našli na več področjih. Uvedli smo več načinov motiviranja študentov za sprotno delo. Spremenili smo vsebino e-nalog, da osnovni pregled pravilnosti oddane kode izvede računalnik. Prilagodili smo nastavitve orodja za podporo e-študiju za čim hitrejši pregled in ocenitev e-nalog. Namesto informativnih e-nalog smo izvedli e-predavanje kot videokonferenco. Z vzporednim izvajanjem predavanj in vaj smo študentom dali več časa za usvojitev novih znanj. Rezultat teh in tudi drugih ukrepov je danes za približno tretjino povečana udeležba študentov na prvem izpitnem roku.","PeriodicalId":393713,"journal":{"name":"Uporabna informatika","volume":null,"pages":null},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2020-04-10","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"124537107","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2020-04-10DOI: 10.31449/upinf.vol28.num1.75
I. Pavlova, A. Kavčič
This article discusses the actual problems of modern society – environmental degradation and inefficient use of resources, as well as possible ways of resource conservation – from the educational perspective. A brief literature review of green technologies in education is presented in the first part. Next, we describe a didactic module for training future informatics teachers in resource-saving activities. The module aims to form their readiness to use novel educational methods in schools with a special focus on green information technologies as well as to develop a general resource-saving culture.
{"title":"Resource saving technologies in education: A step towards a green society","authors":"I. Pavlova, A. Kavčič","doi":"10.31449/upinf.vol28.num1.75","DOIUrl":"https://doi.org/10.31449/upinf.vol28.num1.75","url":null,"abstract":"This article discusses the actual problems of modern society – environmental degradation and inefficient use of resources, as well as possible ways of resource conservation – from the educational perspective. A brief literature review of green technologies in education is presented in the first part. Next, we describe a didactic module for training future informatics teachers in resource-saving activities. The module aims to form their readiness to use novel educational methods in schools with a special focus on green information technologies as well as to develop a general resource-saving culture.","PeriodicalId":393713,"journal":{"name":"Uporabna informatika","volume":null,"pages":null},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2020-04-10","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"122220121","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2020-04-10DOI: 10.31449/upinf.vol28.num1.81
Mladen Borovič, Sandi Majninger, Jani Dugonik, Marko Ferme, Milan Ojsteršek
V prispevku predstavljamo hibridni pristop za priporočanje vrstilcev univerzalne decimalne klasifikacije. S pomočjo takšnega pristopa lahko knjižničarjem omogočimo polavtomatsko določanje vrstilcev univerzalne decimalne klasifikacije iz vsebine že obstoječih uvrščenih gradiv. Hibridni pristop deluje na podlagi združevanja rezultata metode BM25 in naivnega Bayesovega klasifikatorja, kjer oba pristopa vrneta seznam priporočenih vrstilcev. Oba seznama združimo v končni seznam priporočil z združevalno funkcijo. V prispevku podrobneje opišemo korpus, obliko podatkov, obliko vrstilcev univerzalne decimalne klasifikacije in delovanje posamezne metode znotraj hibridnega pristopa. Podamo tudi rezultate metrik natančnosti, priklica in Fβ za sezname priporočil na korpusu besedil iz nacionalne infrastrukture odprtega dostopa.
在本文中，我们提出了一种推荐《通用十进分类法》序号的混合方法。这种方法可用于让图书馆员从现有分类资料的内容中半自动地确定通用十进分类法的等级。混合方法的工作原理是将 BM25 和天真贝叶斯分类器的输出相结合，两种方法都会返回一个推荐等级列表。使用合并函数将两个列表合并为最终的推荐列表。在本文中，我们将更详细地介绍语料库、数据格式、通用十进制分类器同行的格式以及混合方法中每种方法的性能。我们还提供了在国家开放存取基础设施（National Open Access Infrastructure）文本语料库中的推荐列表的精确度、检索率和 Fβ 指标的结果。
{"title":"Hibridni pristop za priporočanje vrstilcev univerzalne decimalne klasifikacije","authors":"Mladen Borovič, Sandi Majninger, Jani Dugonik, Marko Ferme, Milan Ojsteršek","doi":"10.31449/upinf.vol28.num1.81","DOIUrl":"https://doi.org/10.31449/upinf.vol28.num1.81","url":null,"abstract":"V prispevku predstavljamo hibridni pristop za priporočanje vrstilcev univerzalne decimalne klasifikacije. S pomočjo takšnega pristopa lahko knjižničarjem omogočimo polavtomatsko določanje vrstilcev univerzalne decimalne klasifikacije iz vsebine že obstoječih uvrščenih gradiv. Hibridni pristop deluje na podlagi združevanja rezultata metode BM25 in naivnega Bayesovega klasifikatorja, kjer oba pristopa vrneta seznam priporočenih vrstilcev. Oba seznama združimo v končni seznam priporočil z združevalno funkcijo. V prispevku podrobneje opišemo korpus, obliko podatkov, obliko vrstilcev univerzalne decimalne klasifikacije in delovanje posamezne metode znotraj hibridnega pristopa. Podamo tudi rezultate metrik natančnosti, priklica in Fβ za sezname priporočil na korpusu besedil iz nacionalne infrastrukture odprtega dostopa.","PeriodicalId":393713,"journal":{"name":"Uporabna informatika","volume":null,"pages":null},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2020-04-10","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"133662628","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2019-12-20DOI: 10.31449/upinf.vol27.num4.59
Matija Rezar, F. Ricciato
Many localization systems have been developed and tested. However, most works only analyze the performance of the concrete systems in question. Few examine the effects of the underlying system assumptions. In this paper, we analyze the accuracy of source localization methods based on time-of-arrival (ToA) measurements from a set of cooperating receivers (anchors). We examine three different system models, one with and two without the knowledge of the time-of-departure (ToD) of the signal. Our analysis is based on Cramér–Rao Bound (CRB) ellipsoids for each model. We use these to provide insight into the geometric properties of the models. The analysis reveals that the impact of ToD knowledge on the achievable accuracy is very large outside the convex hull of the anchors, but only modest inside. The presented results show that certain system design choices can be reliably traded for batter accuracy, while others cannot.
{"title":"How Time-of-Departure knowledge relates to Time-of-Arrival localization accuracy?","authors":"Matija Rezar, F. Ricciato","doi":"10.31449/upinf.vol27.num4.59","DOIUrl":"https://doi.org/10.31449/upinf.vol27.num4.59","url":null,"abstract":"Many localization systems have been developed and tested. However, most works only analyze the performance of the concrete systems in question. Few examine the effects of the underlying system assumptions. In this paper, we analyze the accuracy of source localization methods based on time-of-arrival (ToA) measurements from a set of cooperating receivers (anchors). We examine three different system models, one with and two without the knowledge of the time-of-departure (ToD) of the signal. Our analysis is based on Cramér–Rao Bound (CRB) ellipsoids for each model. We use these to provide insight into the geometric properties of the models. The analysis reveals that the impact of ToD knowledge on the achievable accuracy is very large outside the convex hull of the anchors, but only modest inside. The presented results show that certain system design choices can be reliably traded for batter accuracy, while others cannot.","PeriodicalId":393713,"journal":{"name":"Uporabna informatika","volume":null,"pages":null},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2019-12-20","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"131394772","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2019-12-20DOI: 10.31449/upinf.vol27.num4.68
Eva Grobiša, Jure Erjavec
Spletna analitika s skokovitim razvojem spleta in rastjo obsega poslovanja, ki ga podjetja opravijo preko spleta, vedno bolj pridobiva veljavo. Namen raziskave, predstavljene v prispevku, je bil ugotoviti, v kolikšni meri se v Sloveniji med malimi in srednjimi podjetji uporablja spletna analitika, katera orodja spletne analitike se najbolj pogosto uporabljajo in kako rezultati spletne analitike vplivajo na poslovanje malih in srednjih podjetij v Sloveniji. Raziskava je bila opravljena na podlagi spletnega anketnega vprašalnika, ki je bil konec leta 2017 posredovan 1000 podjetjem. V raziskavi je sodelovalo 199 anketirancev, od tega je anketo v celoti ali delno izpolnilo 158 anketirancev. Rezultati raziskave kažejo, da spletna analitika v malih in srednjih podjetjih v Sloveniji še ni tako razvita, kot bi pričakovali. Večinoma imajo podjetja zaposlene osebe, ki se poleg s svojim delom ukvarjajo še s spletno analitiko. Izkazalo je se, da so bila nekatera pričakovanja od uvedbe spletne analitike večja od dejanskih rezultatov.
{"title":"Analiza uporabe spletne analitike v malih in srednjih podjetjih v Sloveniji","authors":"Eva Grobiša, Jure Erjavec","doi":"10.31449/upinf.vol27.num4.68","DOIUrl":"https://doi.org/10.31449/upinf.vol27.num4.68","url":null,"abstract":"Spletna analitika s skokovitim razvojem spleta in rastjo obsega poslovanja, ki ga podjetja opravijo preko spleta, vedno bolj pridobiva veljavo. Namen raziskave, predstavljene v prispevku, je bil ugotoviti, v kolikšni meri se v Sloveniji med malimi in srednjimi podjetji uporablja spletna analitika, katera orodja spletne analitike se najbolj pogosto uporabljajo in kako rezultati spletne analitike vplivajo na poslovanje malih in srednjih podjetij v Sloveniji. Raziskava je bila opravljena na podlagi spletnega anketnega vprašalnika, ki je bil konec leta 2017 posredovan 1000 podjetjem. V raziskavi je sodelovalo 199 anketirancev, od tega je anketo v celoti ali delno izpolnilo 158 anketirancev. Rezultati raziskave kažejo, da spletna analitika v malih in srednjih podjetjih v Sloveniji še ni tako razvita, kot bi pričakovali. Večinoma imajo podjetja zaposlene osebe, ki se poleg s svojim delom ukvarjajo še s spletno analitiko. Izkazalo je se, da so bila nekatera pričakovanja od uvedbe spletne analitike večja od dejanskih rezultatov.","PeriodicalId":393713,"journal":{"name":"Uporabna informatika","volume":null,"pages":null},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2019-12-20","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"124673286","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2019-12-20DOI: 10.31449/upinf.vol27.num4.58
Živa Rant, D. Stanimirović
The project for the digitalization of Slovenian health care (eHealth) should integrate all fragmented information systems and provide relevant medical, economic and administrative data, which could improve the increasingly important evidence-based decision-making and management in the health care system. This paper explores the current state of the most important eHealth solutions in Slovenia, i.e. ePrescription, eAppointment and Central Registry of Patient Data, and furthermore specifically focuses on different aspects of their use by health care professionals and patients. The in-depth analysis included the review of eHealth-related sources and structured discussions with the experts responsible for the development and implementation of eHealth solutions. The research reveals that significant progress has been made in the last 3 years and that the short-term objectives of eHealth solutions have been met almost without exception. However, in order to further exploit the potentials of eHealth in the future, all efforts behind this project will have to be supported by systematic measures on all levels as well as the firm commitment of stakeholders.
{"title":"Analysis of eHealth solutions in Slovenia: A usage perspective","authors":"Živa Rant, D. Stanimirović","doi":"10.31449/upinf.vol27.num4.58","DOIUrl":"https://doi.org/10.31449/upinf.vol27.num4.58","url":null,"abstract":"The project for the digitalization of Slovenian health care (eHealth) should integrate all fragmented information systems and provide relevant medical, economic and administrative data, which could improve the increasingly important evidence-based decision-making and management in the health care system. This paper explores the current state of the most important eHealth solutions in Slovenia, i.e. ePrescription, eAppointment and Central Registry of Patient Data, and furthermore specifically focuses on different aspects of their use by health care professionals and patients. The in-depth analysis included the review of eHealth-related sources and structured discussions with the experts responsible for the development and implementation of eHealth solutions. The research reveals that significant progress has been made in the last 3 years and that the short-term objectives of eHealth solutions have been met almost without exception. However, in order to further exploit the potentials of eHealth in the future, all efforts behind this project will have to be supported by systematic measures on all levels as well as the firm commitment of stakeholders.","PeriodicalId":393713,"journal":{"name":"Uporabna informatika","volume":null,"pages":null},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2019-12-20","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"130847350","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2019-12-20DOI: 10.31449/upinf.vol27.num4.83
Saša Divjak
Pred natanko letom dni smo v reviji Uporabna informatika predstavili knjigo »Slovenija na poti digitalne preobrazbe«, ki je izšla v založbi UL FRI, 2018. Avtorji knjige so Cene Bavec, Andrej Kovačič, Marjan Krisper, Vladislav Rajkovič in Mirko Vintar. Knjiga je sestavljena iz petih poglavij, ki se medsebojno smiselno navezujejo in vzajemno naslavljajo. Osnovna želja avtorjev je bila, da opozorijo na družbene, ekonomske in politične izzive, ki jih digitalizacija prinaša. Knjiga je tako nujno branje za vsakogar, ki lahko kakor koli prispeva k uvajanju digitalne preobrazbe v našo družbo. S hitrim vstopanjem v digitalizirani svet se so pred nami spremembe, ki jim včasih sicer težko sledimo, vendar se jim moramo vsaj prilagajati. Pri tem srečujemo različne ovire in lahko naletimo na različne napake, ki se jim želimo izogniti. Izziv lahko najdemo tudi v inovativnem uvajanju, ki pa mora biti usklajeno z drugimi podsistemi. Knjiga zaokroženo in kritično predstavlja slabosti sedanjega okolja in nakazuje verjetno prihodnost in nujnost digitalne preobrazbe, ki se ji ne moremo in niti ne smemo izogniti. Vsekakor bi jo morali prebrati vsi, ki bodo lahko tako ali drugače vplivali na spremembe, ki so pred nami.
{"title":"Slovenija na poti digitalne preobrazbe","authors":"Saša Divjak","doi":"10.31449/upinf.vol27.num4.83","DOIUrl":"https://doi.org/10.31449/upinf.vol27.num4.83","url":null,"abstract":"Pred natanko letom dni smo v reviji Uporabna informatika predstavili knjigo »Slovenija na poti digitalne preobrazbe«, ki je izšla v založbi UL FRI, 2018. Avtorji knjige so Cene Bavec, Andrej Kovačič, Marjan Krisper, Vladislav Rajkovič in Mirko Vintar. Knjiga je sestavljena iz petih poglavij, ki se medsebojno smiselno navezujejo in vzajemno naslavljajo. Osnovna želja avtorjev je bila, da opozorijo na družbene, ekonomske in politične izzive, ki jih digitalizacija prinaša. Knjiga je tako nujno branje za vsakogar, ki lahko kakor koli prispeva k uvajanju digitalne preobrazbe v našo družbo. S hitrim vstopanjem v digitalizirani svet se so pred nami spremembe, ki jim včasih sicer težko sledimo, vendar se jim moramo vsaj prilagajati. Pri tem srečujemo različne ovire in lahko naletimo na različne napake, ki se jim želimo izogniti. Izziv lahko najdemo tudi v inovativnem uvajanju, ki pa mora biti usklajeno z drugimi podsistemi. Knjiga zaokroženo in kritično predstavlja slabosti sedanjega okolja in nakazuje verjetno prihodnost in nujnost digitalne preobrazbe, ki se ji ne moremo in niti ne smemo izogniti. Vsekakor bi jo morali prebrati vsi, ki bodo lahko tako ali drugače vplivali na spremembe, ki so pred nami.","PeriodicalId":393713,"journal":{"name":"Uporabna informatika","volume":null,"pages":null},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2019-12-20","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"115567342","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2019-12-20DOI: 10.31449/upinf.vol27.num4.71
Marjeta Marolt, Andreja Pucihar
Družbeni mediji so pomemben del našega vsakdanjika. Tega se zavedajo tudi podjetja, zato vedno pogosteje uporabljajo družbene medije za poslovne namene, predvsem za trženje in upravljanje odnosov s strankami. Kljub temu, da Statistični urad Republike Slovenije zbira podatke glede uporabe družbenih medijev za poslovne namene, pa ti ne podajajo celovitega vpogleda v njihovo dejansko uporabo. Anketirana podjetja podajajo mnenja le na šest trditev glede rabe družbenih medijev v poslovne namene. Poleg tega so bila mikro podjetja v tej raziskavi udeležena le leta 2013. Naša raziskava se zato usmerja v podrobnejše proučevanje obsega uporabe družbenih medijev za upravljanje odnosov s strankami v mikro, malih in srednje velikih podjetjih. S pomočjo raziskave smo pridobili 119 veljavnih vprašalnikov, ki smo jih analizirali z orodjem SPSS. Ugotavljamo, da se družbeni mediji pogosteje uporabljajo za komunikacijo s strankami, medtem ko je zaznati manjšo stopnjo uporabe družbenih medijev v kombinaciji s tradicionalnimi CRM rešitvami za upravljanje podatkov o strankah.
{"title":"Uporaba družbenih medijev za upravljanje odnosov s strankami v slovenskih mikro, malih in srednje velikih podjetjih","authors":"Marjeta Marolt, Andreja Pucihar","doi":"10.31449/upinf.vol27.num4.71","DOIUrl":"https://doi.org/10.31449/upinf.vol27.num4.71","url":null,"abstract":"Družbeni mediji so pomemben del našega vsakdanjika. Tega se zavedajo tudi podjetja, zato vedno pogosteje uporabljajo družbene medije za poslovne namene, predvsem za trženje in upravljanje odnosov s strankami. Kljub temu, da Statistični urad Republike Slovenije zbira podatke glede uporabe družbenih medijev za poslovne namene, pa ti ne podajajo celovitega vpogleda v njihovo dejansko uporabo. Anketirana podjetja podajajo mnenja le na šest trditev glede rabe družbenih medijev v poslovne namene. Poleg tega so bila mikro podjetja v tej raziskavi udeležena le leta 2013. Naša raziskava se zato usmerja v podrobnejše proučevanje obsega uporabe družbenih medijev za upravljanje odnosov s strankami v mikro, malih in srednje velikih podjetjih. S pomočjo raziskave smo pridobili 119 veljavnih vprašalnikov, ki smo jih analizirali z orodjem SPSS. Ugotavljamo, da se družbeni mediji pogosteje uporabljajo za komunikacijo s strankami, medtem ko je zaznati manjšo stopnjo uporabe družbenih medijev v kombinaciji s tradicionalnimi CRM rešitvami za upravljanje podatkov o strankah.","PeriodicalId":393713,"journal":{"name":"Uporabna informatika","volume":null,"pages":null},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2019-12-20","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"121423980","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2019-12-20DOI: 10.31449/upinf.vol27.num4.67
Sandi Gec, Dejan Lavbič, Vlado Stankovski
Od razvoja tehnologije veriženja blokov ter pristopov, kot so pametne pogodbe, je zanimanje za vključitev tovrstnih pristopov v obstoječe arhitekture računalništva v oblaku v vzponu. Pametne pogodbe so v splošnem porazdeljene aplikacije, ki omogočajo prenos digitalnih sredstev med pogodbenimi strankami po vnaprej dogovorjenih pogojih, so se izkazale kot obetavne zlasti zaradi transparentnega izvajanja med različnimi deležniki. S povečanjem algoritmičnih kompleksnosti funkcionalnosti, kot v našem primeru metoda za izvajanje sporazuma na ravni storitve v pametnih pogodbah, lahko postane vprašljiva smortnost izvedljivosti predvsem s stroškovnega stališča, zato je mogoče uporabiti sodoben pristop komunikacije pametnih pogodb z zunanjimi viri, ki ga imenujemo pametni preroki. Poenostavitev pametnih pogodb je mogoča, če del jedra funkcionalnosti ali algoritma izvajamo zunaj verige. V tem prispevku predlagamo novo metodo za izvajanje sporazuma na ravni storitve na pametni pogodbi s prenosom operacij z verige na namenske storitve zunaj verige z uporabo pametnih prerokov. Predlagana metoda dokazuje, da je mogoče zmanjšati skupne stroške izvajanja pametne pogodbe in hkrati izboljšuje raven distribucije rešitve.
{"title":"Do lahkih pametnih pogodb s pametnimi preroki","authors":"Sandi Gec, Dejan Lavbič, Vlado Stankovski","doi":"10.31449/upinf.vol27.num4.67","DOIUrl":"https://doi.org/10.31449/upinf.vol27.num4.67","url":null,"abstract":"Od razvoja tehnologije veriženja blokov ter pristopov, kot so pametne pogodbe, je zanimanje za vključitev tovrstnih pristopov v obstoječe arhitekture računalništva v oblaku v vzponu. Pametne pogodbe so v splošnem porazdeljene aplikacije, ki omogočajo prenos digitalnih sredstev med pogodbenimi strankami po vnaprej dogovorjenih pogojih, so se izkazale kot obetavne zlasti zaradi transparentnega izvajanja med različnimi deležniki. S povečanjem algoritmičnih kompleksnosti funkcionalnosti, kot v našem primeru metoda za izvajanje sporazuma na ravni storitve v pametnih pogodbah, lahko postane vprašljiva smortnost izvedljivosti predvsem s stroškovnega stališča, zato je mogoče uporabiti sodoben pristop komunikacije pametnih pogodb z zunanjimi viri, ki ga imenujemo pametni preroki. Poenostavitev pametnih pogodb je mogoča, če del jedra funkcionalnosti ali algoritma izvajamo zunaj verige. V tem prispevku predlagamo novo metodo za izvajanje sporazuma na ravni storitve na pametni pogodbi s prenosom operacij z verige na namenske storitve zunaj verige z uporabo pametnih prerokov. Predlagana metoda dokazuje, da je mogoče zmanjšati skupne stroške izvajanja pametne pogodbe in hkrati izboljšuje raven distribucije rešitve.","PeriodicalId":393713,"journal":{"name":"Uporabna informatika","volume":null,"pages":null},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2019-12-20","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"126092905","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2019-12-20DOI: 10.31449/upinf.vol27.num4.62
Manca Žerovnik Mekuč, Ciril Bohak, Rok Romih, Samo Hudoklin, Matija Marolt
Segmentacija celicˇnih predelkov je proces, s pomocˇjo katerega dobimo kvantitativne informacije o prisotnosti, prostorski porazdelitvi, strukturi in posledicˇno funkciji organizacijskih enot celice, t.i. celicˇnih predelkov. Z nedavnim razvojem metod elektronske mikroskopije je postal proces rocˇne segmentacije volumetricˇnih podatkov ozko grlo v biomedicinskih raziskavah. Da bi pripomogli k ucˇinkovitejšemu poteku celicˇno bioloških raziskav, smo razvili metodo za avtomatsko segmentacijo mitohondrijev in predelkov lizosomalne poti v volumetricˇnih podatkih tkiva secˇnega mehurja, pridobljenih z metodo fokusiranega ionskega snopa in vrsticˇne elektronske mikroskopije (FIB-SEM). Predlagamo cevovod, ki temelji na konvolucijski nevronski mreži in izkorišcˇa znanje, da imajo mitohondriji in predelki lizosomalne poti v dolocˇenih regijah podobne teksturne znacˇilnice. Z uporabo tega znanja v omenjenih podatkih naš cevovod bolje segmentira ciljne razrede v primerjavi z ostalimi trenutno vodilnimi metodami, ki so bile predlagane za segmentacijo biomedicinskih podatkov.
{"title":"Avtomatska segmentacija celičnih predelkov v volumetričnih podatkih, pridobljenih z elektronskim mikroskopom","authors":"Manca Žerovnik Mekuč, Ciril Bohak, Rok Romih, Samo Hudoklin, Matija Marolt","doi":"10.31449/upinf.vol27.num4.62","DOIUrl":"https://doi.org/10.31449/upinf.vol27.num4.62","url":null,"abstract":"Segmentacija celicˇnih predelkov je proces, s pomocˇjo katerega dobimo kvantitativne informacije o prisotnosti, prostorski porazdelitvi, strukturi in posledicˇno funkciji organizacijskih enot celice, t.i. celicˇnih predelkov. Z nedavnim razvojem metod elektronske mikroskopije je postal proces rocˇne segmentacije volumetricˇnih podatkov ozko grlo v biomedicinskih raziskavah. Da bi pripomogli k ucˇinkovitejšemu poteku celicˇno bioloških raziskav, smo razvili metodo za avtomatsko segmentacijo mitohondrijev in predelkov lizosomalne poti v volumetricˇnih podatkih tkiva secˇnega mehurja, pridobljenih z metodo fokusiranega ionskega snopa in vrsticˇne elektronske mikroskopije (FIB-SEM). Predlagamo cevovod, ki temelji na konvolucijski nevronski mreži in izkorišcˇa znanje, da imajo mitohondriji in predelki lizosomalne poti v dolocˇenih regijah podobne teksturne znacˇilnice. Z uporabo tega znanja v omenjenih podatkih naš cevovod bolje segmentira ciljne razrede v primerjavi z ostalimi trenutno vodilnimi metodami, ki so bile predlagane za segmentacijo biomedicinskih podatkov.","PeriodicalId":393713,"journal":{"name":"Uporabna informatika","volume":null,"pages":null},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2019-12-20","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"130535465","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
京公网安备 11010802042870号
京ICP备2023020795号-1
扫码关注我们
求助内容：
应助结果提醒方式：