Pub Date : 2024-04-04DOI: 10.4312/jis.69.1-2.175-181
V. Osolnik
S spoštovanim Matjažem Kmeclom, ljubiteljem gora in umetnosti, doktorjem slavistike in profesorjem književnosti na Oddelku za slovanske jezike in književnosti pri Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, sem se seznanil v šestdesetih letih prejšnjega stoletja s posredovanjem njegovih knjig oziroma njegovih literarnovednih objav, še kot eden izmed 3000 nadobudnih študentov slavistike oziroma več sto študentov na oddelku za študij jugoslovanskih jezikov in književnosti s svetovno književnostjo in teorijo književnosti, Grupa IV, na Filološki fakulteti Univerze v Beogradu.
{"title":"Voščilo Matjažu Kmeclu ob njegovi devetdesetletnici","authors":"V. Osolnik","doi":"10.4312/jis.69.1-2.175-181","DOIUrl":"https://doi.org/10.4312/jis.69.1-2.175-181","url":null,"abstract":"S spoštovanim Matjažem Kmeclom, ljubiteljem gora in umetnosti, doktorjem slavistike in profesorjem književnosti na Oddelku za slovanske jezike in književnosti pri Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, sem se seznanil v šestdesetih letih prejšnjega stoletja s posredovanjem njegovih knjig oziroma njegovih literarnovednih objav, še kot eden izmed 3000 nadobudnih študentov slavistike oziroma več sto študentov na oddelku za študij jugoslovanskih jezikov in književnosti s svetovno književnostjo in teorijo književnosti, Grupa IV, na Filološki fakulteti Univerze v Beogradu.","PeriodicalId":52517,"journal":{"name":"Jezik in Slovstvo","volume":"49 3","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2024-04-04","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"140742823","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2024-04-04DOI: 10.4312/jis.69.1-2.55-65
Jasmina Šuler Galos
Cankar’s drama The Serfs (Hlapci) was written during the cultural struggle waged at the turn of the 19th and 20th centuries and contains otherwise rarely stated political theses that have had a profound influence on the formation of Slovenian collective memory. The key world of Slovenian culture, as conveyed through the Cankar's drama, serves to express the dynamic processes of modernization and points to the unformed liberal and socialist discourse at the time. This is why the work functions in Slovenian culture as a call to action, even to active resistance.
{"title":"Positive liberty in the drama The Serfs by Ivan Cankar","authors":"Jasmina Šuler Galos","doi":"10.4312/jis.69.1-2.55-65","DOIUrl":"https://doi.org/10.4312/jis.69.1-2.55-65","url":null,"abstract":"Cankar’s drama The Serfs (Hlapci) was written during the cultural struggle waged at the turn of the 19th and 20th centuries and contains otherwise rarely stated political theses that have had a profound influence on the formation of Slovenian collective memory. The key world of Slovenian culture, as conveyed through the Cankar's drama, serves to express the dynamic processes of modernization and points to the unformed liberal and socialist discourse at the time. This is why the work functions in Slovenian culture as a call to action, even to active resistance.","PeriodicalId":52517,"journal":{"name":"Jezik in Slovstvo","volume":"15 4","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2024-04-04","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"140742239","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Dr. Simon Krek je eden glavnih akterjev na področju digitalnega opremljanja slovenščine in jezikovnega razvoja v okviru tehnoloških novosti. Bil je koordinator projektov Sporazumevanje v slovenskem jeziku in Razvoj slovenščine v digitalnem okolju, znotraj katerih se je nadaljevala in nadgrajevala digitalna opremljenost slovenščine v obliki zbirk besedil ali korpusov (prim. Gigafida), baz podatkov (prim. Sloleks) in jezikovnih tehnologij (prim. prevajalnik, razpoznavalnik govora). Naslednji korak v njegovem delu je razvoj velikih jezikovnih modelov, ki vključuje povečanje nabora besedil za strojno obdelavo in posledično izdelavo tehnologij, ki omogočajo boljšo povezavo človeškega govora in umetne inteligence. Je vodja Centra za jezikovne vire in tehnologije pod okriljem Univerze v Ljubljani in raziskovalec na Institutu »Jožef Stefan«. Pogovarjali smo se o nekaterih dilemah ob trku jezikoslovja in sodobne tehnologije, o vplivu tehnoloških sprememb na jezikovno kompetenco, o nadgradnji tehnologij in o problemih govorcev slovenščine, s katerimi se soočamo trenutno, pa tudi o prihodnosti slovenščine skozi prizmo digitalnega razvoja.
Simon Krek 博士是技术创新背景下斯洛文尼亚语数字化装备和语言发展领域的主要参与者之一。他是 "用斯洛文尼亚语进行交流 "和 "在数字环境中发展斯洛文尼亚语 "项目的协调员,这两个项目以文本集或语料库(如 Gigafida)、数据库(如 Sloleks)和语言技术(如翻译器、语音识别器)的形式继续并升级了斯洛文尼亚语的数字装备。他的下一步工作是开发大规模语言模型,这涉及增加供机器处理的文本库,从而创造能更好地整合人类语音和人工智能的技术。他是卢布尔雅那大学语言资源和技术中心主任,也是约瑟夫-斯特凡研究所的研究员。我们讨论了语言学与现代技术碰撞的一些困境、技术变革对语言能力的影响、技术升级和斯洛文尼亚语使用者目前面临的问题,以及通过数字发展棱镜看斯洛文尼亚语的未来。
{"title":"Slovenščina kot vez med govorci in umetno inteligenco","authors":"Katarina Meglič, Matevž Treven","doi":"10.4312/hnbp5974","DOIUrl":"https://doi.org/10.4312/hnbp5974","url":null,"abstract":"Dr. Simon Krek je eden glavnih akterjev na področju digitalnega opremljanja slovenščine in jezikovnega razvoja v okviru tehnoloških novosti. Bil je koordinator projektov Sporazumevanje v slovenskem jeziku in Razvoj slovenščine v digitalnem okolju, znotraj katerih se je nadaljevala in nadgrajevala digitalna opremljenost slovenščine v obliki zbirk besedil ali korpusov (prim. Gigafida), baz podatkov (prim. Sloleks) in jezikovnih tehnologij (prim. prevajalnik, razpoznavalnik govora). Naslednji korak v njegovem delu je razvoj velikih jezikovnih modelov, ki vključuje povečanje nabora besedil za strojno obdelavo in posledično izdelavo tehnologij, ki omogočajo boljšo povezavo človeškega govora in umetne inteligence. Je vodja Centra za jezikovne vire in tehnologije pod okriljem Univerze v Ljubljani in raziskovalec na Institutu »Jožef Stefan«. Pogovarjali smo se o nekaterih dilemah ob trku jezikoslovja in sodobne tehnologije, o vplivu tehnoloških sprememb na jezikovno kompetenco, o nadgradnji tehnologij in o problemih govorcev slovenščine, s katerimi se soočamo trenutno, pa tudi o prihodnosti slovenščine skozi prizmo digitalnega razvoja.","PeriodicalId":52517,"journal":{"name":"Jezik in Slovstvo","volume":"12 1","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2024-03-29","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"140366955","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2023-11-30DOI: 10.4312/jis.68.3.149-164
Barbara Bednjički Rošer
Prispevek osvetljuje pomen čustvenega opismenjevanja ob raznolikih bralnih gradivih. Čustveno-socialni razvoj predstavlja pomembnejše področje z visoko napovedno vrednostjo za kasnejši akademski, tudi osebni uspeh in ima osrednjo vlogo pri razvoju socialne kompetentnosti otrok. Nanj je mogoče vplivati, zato je pomembno, kakšne spodbude in možnosti nudijo otrokom vzgojitelji v vrtcih. Metodična kompetentnost vzgojiteljev ob upoštevanju razvojnih značilnosti otrok lahko s kontinuiteto vodenega dela ob slikanicah kot najpogostejših oblikah knjig v predšolskem obdobju predstavlja izhodišče za čustveni in socialni razvoj. Informativna, leposlovna in hibridna besedila, ki so tematsko-motivno povezana s čustvi, omogočajo usvajanje, poglabljanje in širjenje znanja ter spodbujajo razvoj čustvene in bralne pismenosti.
{"title":"Z vzgojiteljevo metodično kompetentnostjo do čustvene in bralne pismenosti","authors":"Barbara Bednjički Rošer","doi":"10.4312/jis.68.3.149-164","DOIUrl":"https://doi.org/10.4312/jis.68.3.149-164","url":null,"abstract":"Prispevek osvetljuje pomen čustvenega opismenjevanja ob raznolikih bralnih gradivih. Čustveno-socialni razvoj predstavlja pomembnejše področje z visoko napovedno vrednostjo za kasnejši akademski, tudi osebni uspeh in ima osrednjo vlogo pri razvoju socialne kompetentnosti otrok. Nanj je mogoče vplivati, zato je pomembno, kakšne spodbude in možnosti nudijo otrokom vzgojitelji v vrtcih. Metodična kompetentnost vzgojiteljev ob upoštevanju razvojnih značilnosti otrok lahko s kontinuiteto vodenega dela ob slikanicah kot najpogostejših oblikah knjig v predšolskem obdobju predstavlja izhodišče za čustveni in socialni razvoj. Informativna, leposlovna in hibridna besedila, ki so tematsko-motivno povezana s čustvi, omogočajo usvajanje, poglabljanje in širjenje znanja ter spodbujajo razvoj čustvene in bralne pismenosti.","PeriodicalId":52517,"journal":{"name":"Jezik in Slovstvo","volume":"54 ","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-11-30","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"139203416","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
V članku obravnavam preklapljanje kod – angl. code switching Borisa Pahorja v zbirki kratkih zgodb Grmada v pristanu (1972). V tem literarnem delu, ki se ukvarja predvsem z obdobjem fašističnega zatiranja slovenske manjšine v Trstu, so pogosti primeri code switchinga iz slovenščine – glavnega jezika – v italijanščino in nemščino. Code switching ima številne funkcije. Četudi se morda zdi, da je glavna mimetična, tj. posredovanje jezikovnega konteksta zgodbe na bolj neposreden način, ostaja pisatelju na voljo tudi kot močno naratološko orodje, ki opravlja druge naloge. V Pahorjevem primeru je v Grmadi v pristanu code switching uporabljen za več nalog, npr. za poudarjanje nasprotij (političnih, ideoloških, socialnih in kulturnih) med različnimi okolji. Pogosto se uporablja tudi ob neprevedljivosti. Prevod v slovenščino bi namreč ponekod pomenil veliko osiromašenje zgodbe ali celo njeno popačenje. Vsekakor je code switching rezultat skrbnega in specifičnega izbora.
在本文中,我将讨论鲍里斯-帕霍尔(Boris Pahor)在其短篇小说集《Grmada v pristanu》(1972 年)中的代码转换。在这部主要描写的里雅斯特斯洛文尼亚少数民族遭受法西斯压迫时期的文学作品中,经常出现从斯洛文尼亚语(主要语言)到意大利语和德语的代码转换。代码转换有很多功能。即使它看起来主要是模仿性的,即以一种更直接的方式传达故事的语言背景,它也仍然是作家可以利用的一种强大的叙事学工具,发挥着其他功能。就帕霍尔而言,在《海港上的死神》中,语码转换有多种用途,如突出不同环境之间的矛盾(政治、意识形态、社会和文化)。在不可译的情况下也经常使用。在某些情况下,将其翻译成英语将意味着故事的严重贫乏甚至扭曲。在任何情况下,代码转换都是精心和特定选择的结果。
{"title":"Selektivni code switching v Grmadi v pristanu Borisa Pahorja","authors":"Marianna Deganutti","doi":"10.4312/jis.68.3.17-29","DOIUrl":"https://doi.org/10.4312/jis.68.3.17-29","url":null,"abstract":"V članku obravnavam preklapljanje kod – angl. code switching Borisa Pahorja v zbirki kratkih zgodb Grmada v pristanu (1972). V tem literarnem delu, ki se ukvarja predvsem z obdobjem fašističnega zatiranja slovenske manjšine v Trstu, so pogosti primeri code switchinga iz slovenščine – glavnega jezika – v italijanščino in nemščino. Code switching ima številne funkcije. Četudi se morda zdi, da je glavna mimetična, tj. posredovanje jezikovnega konteksta zgodbe na bolj neposreden način, ostaja pisatelju na voljo tudi kot močno naratološko orodje, ki opravlja druge naloge. V Pahorjevem primeru je v Grmadi v pristanu code switching uporabljen za več nalog, npr. za poudarjanje nasprotij (političnih, ideoloških, socialnih in kulturnih) med različnimi okolji. Pogosto se uporablja tudi ob neprevedljivosti. Prevod v slovenščino bi namreč ponekod pomenil veliko osiromašenje zgodbe ali celo njeno popačenje. Vsekakor je code switching rezultat skrbnega in specifičnega izbora.","PeriodicalId":52517,"journal":{"name":"Jezik in Slovstvo","volume":"127 1","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-11-30","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"139204709","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Identiteta posameznika se razvija skozi obdobja rasti in odraščanja in ker je slikanica prva knjiga, s katero se seznani otrok, v članku raziskujem, v kolikšni meri se vprašanja identitete in drugačnosti zrcalijo v slikaniški obliki. Analizirane izbrane sodobne slovenske slikanice prikažem s pomočjo tipologije, kjer kot krovna pojma uporabim razlikovanje med osebno in družbeno identiteto. Zanima me tudi vprašanje kakovosti slikanic s tovrstno tematiko ter njihova etična razsežnost, saj kakovostne slikanice na ravni besedila in ilustracij mlademu bralcu omogočajo spoznavanje raznolikosti družbe ter posledično lahko pripomorejo k razvoju bolj tolerantnih in sočutnih otrok.
{"title":"Drugačnost in identiteta v sodobni slovenski slikanici","authors":"Mateja Pezdirc Bartol","doi":"10.4312/jis.68.3.73-85","DOIUrl":"https://doi.org/10.4312/jis.68.3.73-85","url":null,"abstract":"Identiteta posameznika se razvija skozi obdobja rasti in odraščanja in ker je slikanica prva knjiga, s katero se seznani otrok, v članku raziskujem, v kolikšni meri se vprašanja identitete in drugačnosti zrcalijo v slikaniški obliki. Analizirane izbrane sodobne slovenske slikanice prikažem s pomočjo tipologije, kjer kot krovna pojma uporabim razlikovanje med osebno in družbeno identiteto. Zanima me tudi vprašanje kakovosti slikanic s tovrstno tematiko ter njihova etična razsežnost, saj kakovostne slikanice na ravni besedila in ilustracij mlademu bralcu omogočajo spoznavanje raznolikosti družbe ter posledično lahko pripomorejo k razvoju bolj tolerantnih in sočutnih otrok.","PeriodicalId":52517,"journal":{"name":"Jezik in Slovstvo","volume":"13 29","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-11-30","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"139207397","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2023-11-30DOI: 10.4312/jis.68.3.101-122
Alenka Simončič
Oblika knjige je tudi odraz dobe in prehod od šablonskih okrasov do avtorskih ilustracij je bil postopen. Secesijski slog je posebno pozornost posvečal tudi videzu knjige, prav tako pa tudi založniki, predvsem Lavoslav Schwentner, ki so k sodelovanju začeli vabiti umetnike. Knjige so zapolnile avtorske ilustracije, ki so vsebinsko dopolnjevale besedilo. Najbolj iskani ilustratorji so bili umetniki iz društva Vesna, ki so se ukvarjali tudi z risbo in grafiko. Opremili so več knjig tako domačih kot tujih avtorjev in z ilustracijami stopili v zavest Slovencev.
{"title":"Knjižna ilustracija na Slovenskem med letoma 1890 in 1920","authors":"Alenka Simončič","doi":"10.4312/jis.68.3.101-122","DOIUrl":"https://doi.org/10.4312/jis.68.3.101-122","url":null,"abstract":"Oblika knjige je tudi odraz dobe in prehod od šablonskih okrasov do avtorskih ilustracij je bil postopen. Secesijski slog je posebno pozornost posvečal tudi videzu knjige, prav tako pa tudi založniki, predvsem Lavoslav Schwentner, ki so k sodelovanju začeli vabiti umetnike. Knjige so zapolnile avtorske ilustracije, ki so vsebinsko dopolnjevale besedilo. Najbolj iskani ilustratorji so bili umetniki iz društva Vesna, ki so se ukvarjali tudi z risbo in grafiko. Opremili so več knjig tako domačih kot tujih avtorjev in z ilustracijami stopili v zavest Slovencev.","PeriodicalId":52517,"journal":{"name":"Jezik in Slovstvo","volume":"71 21","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-11-30","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"139196833","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2023-11-30DOI: 10.4312/jis.68.3.137-148
Sabina Višček
Članek obravnava domnevno otroško perspektivo v izbranih tujih in slovenskih slikanicah, klasificiranih kot problemskih. Produkcija problemskih slikanic in mladinske literature na sploh se vsako leto veča, kar dokazujejo priporočilni seznami Pionirske knjižnice Ljubljana, temu pa premo sorazmerno ne sledi merilo kakovosti. Na podlagi teorije o perspektivah v otroški literaturi (Saksida 1999), o teoriji implicitnega bralca (Iser 2001), načinih prikazovanja problemske slikanice (Blažić 2011) in teorije o začetnem bralcu (Nikolajeva 2014) so bile analizirane problemske slikanice, ki eksplicitno predstavljajo temo nasilja, smrti, vojne, drugačnosti, zasvojenosti, begunstva in vprašanje identitete spola. Iz analize izbranih del lahko sklepamo, da so nekatere slikanice, ki so bile napisane za (pred)šolskega otroka ne glede na naslovniško univerzalnost otroškega besedila, vprašljive kakovosti zaradi načina prikazovanja teme, ne pa zaradi same teme slikanice.
{"title":"Analiza domnevne otroške perspektive v problemskih slikanicah","authors":"Sabina Višček","doi":"10.4312/jis.68.3.137-148","DOIUrl":"https://doi.org/10.4312/jis.68.3.137-148","url":null,"abstract":"Članek obravnava domnevno otroško perspektivo v izbranih tujih in slovenskih slikanicah, klasificiranih kot problemskih. Produkcija problemskih slikanic in mladinske literature na sploh se vsako leto veča, kar dokazujejo priporočilni seznami Pionirske knjižnice Ljubljana, temu pa premo sorazmerno ne sledi merilo kakovosti. Na podlagi teorije o perspektivah v otroški literaturi (Saksida 1999), o teoriji implicitnega bralca (Iser 2001), načinih prikazovanja problemske slikanice (Blažić 2011) in teorije o začetnem bralcu (Nikolajeva 2014) so bile analizirane problemske slikanice, ki eksplicitno predstavljajo temo nasilja, smrti, vojne, drugačnosti, zasvojenosti, begunstva in vprašanje identitete spola. Iz analize izbranih del lahko sklepamo, da so nekatere slikanice, ki so bile napisane za (pred)šolskega otroka ne glede na naslovniško univerzalnost otroškega besedila, vprašljive kakovosti zaradi načina prikazovanja teme, ne pa zaradi same teme slikanice.","PeriodicalId":52517,"journal":{"name":"Jezik in Slovstvo","volume":"9 1","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-11-30","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"139202668","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
V prispevku so predstavljeni rezultati raziskave, s katero smo proučevali razumevanje branja literarnih besedil pri učencih z govorno-jezikovnimi motnjami. Opisane so temeljne značilnosti lahkega branja ter posebnosti v bralnem razumevanju posameznikov z govorno-jezikovnimi motnjami. Primerjali smo odzive učencev na branje odlomka iz izvirnega Levstikovega besedila Martin Krpan z Vrha ter odzive učencev na to besedilo v lahkem branju. Rezultati raziskave pričajo o pomembnosti in nujnosti prirejanja literarnih besedil za omenjeno populacijo, saj so učenci šele s priredbo besedilo resnično razumeli.
{"title":"Odzivi učencev z govorno-jezikovnimi motnjami na priredbo Levstikovega Martina Krpana z Vrha v lahko branje","authors":"Nika Vizjak Puškar","doi":"10.4312/jis.68.3.31-42","DOIUrl":"https://doi.org/10.4312/jis.68.3.31-42","url":null,"abstract":"V prispevku so predstavljeni rezultati raziskave, s katero smo proučevali razumevanje branja literarnih besedil pri učencih z govorno-jezikovnimi motnjami. Opisane so temeljne značilnosti lahkega branja ter posebnosti v bralnem razumevanju posameznikov z govorno-jezikovnimi motnjami. Primerjali smo odzive učencev na branje odlomka iz izvirnega Levstikovega besedila Martin Krpan z Vrha ter odzive učencev na to besedilo v lahkem branju. Rezultati raziskave pričajo o pomembnosti in nujnosti prirejanja literarnih besedil za omenjeno populacijo, saj so učenci šele s priredbo besedilo resnično razumeli.","PeriodicalId":52517,"journal":{"name":"Jezik in Slovstvo","volume":"1 6 1","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-11-30","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"139198033","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2023-11-30DOI: 10.4312/jis.68.3.183-184
Boris Kern
{"title":"Rada Lečič: Slovenski predlogi in frazemi","authors":"Boris Kern","doi":"10.4312/jis.68.3.183-184","DOIUrl":"https://doi.org/10.4312/jis.68.3.183-184","url":null,"abstract":"","PeriodicalId":52517,"journal":{"name":"Jezik in Slovstvo","volume":"35 23","pages":""},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2023-11-30","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"139200984","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}