Pub Date : 2021-12-23DOI: 10.51936/tip.58.3.1117-1132
Erik Pajtinka
Abstract. The study tries to discover to what extent knowledge of the local language of a diplomat’s host country, and language skills generally, are considered while selecting candidates for EU delegation heads in the European External Action Service. With this aim, the study examines possible correlations between languages spoken by the EU delegation heads and the official languages in their respective host countries. It is concluded that a correlation often exists between the language(s), and especially mother tongues, spoken by the EU delegation heads and the official language(s) in the countries to which they are posted and, thus, a candidate’s knowledge of the host country’s official language is usually taken into account in the selection of candidates for EU delegation heads, although this criterion seems to carry different weight for candidates from various EU member countries. Keywords: EEAS, heads of EU delegations, EEAS staffing policy, EU diplomacy, languages in diplomacy
{"title":"THE PRACTICE OF APPOINTING EU AMBASSADORS: LA LANGUE EST-ELLE IMPORTANTE","authors":"Erik Pajtinka","doi":"10.51936/tip.58.3.1117-1132","DOIUrl":"https://doi.org/10.51936/tip.58.3.1117-1132","url":null,"abstract":"Abstract. The study tries to discover to what extent knowledge of the local language of a diplomat’s host country, and language skills generally, are considered while selecting candidates for EU delegation heads in the European External Action Service. With this aim, the study examines possible correlations between languages spoken by the EU delegation heads and the official languages in their respective host countries. It is concluded that a correlation often exists between the language(s), and especially mother tongues, spoken by the EU delegation heads and the official language(s) in the countries to which they are posted and, thus, a candidate’s knowledge of the host country’s official language is usually taken into account in the selection of candidates for EU delegation heads, although this criterion seems to carry different weight for candidates from various EU member countries. Keywords: EEAS, heads of EU delegations, EEAS staffing policy, EU diplomacy, languages in diplomacy","PeriodicalId":44389,"journal":{"name":"TEORIJA IN PRAKSA","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.4,"publicationDate":"2021-12-23","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"48189501","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2021-12-23DOI: 10.51936/tip.58.3.1089-1116
Mirjana Dokmanović, Neven Cvetićanin
Abstract. The neoliberal approach taken to the transition from socialism to capitalism in the six former Yugoslav republics has revealed its weaknesses in all spheres of economic activities, including food production. These countries have lost sovereignty with respect to regulating important national policy areas like food trade and production. Liberalisation of the food trade has adversely affected national economies by destroying many small-scale farmers and food producers. Corporate supermarkets have been taking over an ever bigger slice of the retail pie. Social movements are calling for direct democratic control over resources and food production to be regained. The article examines the prospects of these countries to overcome the increasing food insecurity by introducing food sovereignty. Keywords: former Yugoslav republics, food sovereignty, food security, right to food, economic democracy, trade liberalisation
{"title":"THE PROSPECTS OF FOOD SOVEREIGNTY IN THE FORMER YUGOSLAV REPUBLICS","authors":"Mirjana Dokmanović, Neven Cvetićanin","doi":"10.51936/tip.58.3.1089-1116","DOIUrl":"https://doi.org/10.51936/tip.58.3.1089-1116","url":null,"abstract":"Abstract. The neoliberal approach taken to the transition from socialism to capitalism in the six former Yugoslav republics has revealed its weaknesses in all spheres of economic activities, including food production. These countries have lost sovereignty with respect to regulating important national policy areas like food trade and production. Liberalisation of the food trade has adversely affected national economies by destroying many small-scale farmers and food producers. Corporate supermarkets have been taking over an ever bigger slice of the retail pie. Social movements are calling for direct democratic control over resources and food production to be regained. The article examines the prospects of these countries to overcome the increasing food insecurity by introducing food sovereignty. Keywords: former Yugoslav republics, food sovereignty, food security, right to food, economic democracy, trade liberalisation","PeriodicalId":44389,"journal":{"name":"TEORIJA IN PRAKSA","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.4,"publicationDate":"2021-12-23","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"48591617","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2021-12-23DOI: 10.51936/tip.58.3.1065-1088
Brina Malnar
Povzetek. Program Slovensko javno mnenje (SJM) deluje že več kot 50 let, a doslej še ni bila opravljena sistematična analiza njegove akademske izrabe. Cilj članka je zapolniti to vrzel in s pomočjo kvantitativne bibliografske študije ovrednotiti infrastrukturno vlogo programa pri produkciji družboslovnih spoznanj. Analiza temelji na 1043 znanstvenih in strokovnih publikacijah za obdobje 1971–2021, ki vsebujejo podatke SJM in so bile pridobljene na različnih spletnih platformah in v fizični obliki. Poglavitna ugotovitev je, da kazalnike SJM uporabljajo raziskovalci v številnih akademskih in drugih organizacijah in na različnih disciplinarnih področjih, pri čemer obravnavajo širok razpon tematik, večinoma v medčasovni perspektivi. Prek 90 arhiviranih datotek SJM predstavlja pomemben del »ekosistema« družboslovnih podatkov v Sloveniji, zgodovinsko gledano pa imajo posebno vrednost kazalniki iz zgodnjega obdobja, ki predstavljajo svojevrstno primerjalno prednost za slovensko empirično družboslovje. Ključni pojmi: Slovensko javno mnenje (SJM), raziskovalna infrastruktura, uporabniki podatkov, bibliografska študija
{"title":"MED AKTUALNIM IN KONCEPTUALNIM: 50 LET AKADEMSKE IZRABE PROGRAMA SLOVENSKO JAVNO MNENJE","authors":"Brina Malnar","doi":"10.51936/tip.58.3.1065-1088","DOIUrl":"https://doi.org/10.51936/tip.58.3.1065-1088","url":null,"abstract":"Povzetek. Program Slovensko javno mnenje (SJM) deluje že več kot 50 let, a doslej še ni bila opravljena sistematična analiza njegove akademske izrabe. Cilj članka je zapolniti to vrzel in s pomočjo kvantitativne bibliografske študije ovrednotiti infrastrukturno vlogo programa pri produkciji družboslovnih spoznanj. Analiza temelji na 1043 znanstvenih in strokovnih publikacijah za obdobje 1971–2021, ki vsebujejo podatke SJM in so bile pridobljene na različnih spletnih platformah in v fizični obliki. Poglavitna ugotovitev je, da kazalnike SJM uporabljajo raziskovalci v številnih akademskih in drugih organizacijah in na različnih disciplinarnih področjih, pri čemer obravnavajo širok razpon tematik, večinoma v medčasovni perspektivi. Prek 90 arhiviranih datotek SJM predstavlja pomemben del »ekosistema« družboslovnih podatkov v Sloveniji, zgodovinsko gledano pa imajo posebno vrednost kazalniki iz zgodnjega obdobja, ki predstavljajo svojevrstno primerjalno prednost za slovensko empirično družboslovje. Ključni pojmi: Slovensko javno mnenje (SJM), raziskovalna infrastruktura, uporabniki podatkov, bibliografska študija","PeriodicalId":44389,"journal":{"name":"TEORIJA IN PRAKSA","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.4,"publicationDate":"2021-12-23","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"46916285","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2021-11-02DOI: 10.51936/tip.58.3.762-784
Matjaž Uršič
Povzetek. Ob analizah kreativnih dejavnosti se pogosto pojavljajo problematična opažanja delovnih procesov zaposlenih v teh poklicih. Kreativni delavci so s tega vidika dojeti kot zelo prilagodljivi glede na način, kraj in plačilo dela. Zaradi tovrstnih značilnosti, ki jih ne uvrščajo med tradicionalne, tj. gospodarsko in socialno bolj stabilne oblike zaposlitve, lahko predvidevamo, da so bili kreativni delavci med najbolj prizadetimi zaradi pandemije Covida-19. Članek na podlagi podatkov iz longitudinalne raziskave »Slovenski kulturno-kreativni delavec v času Covida-19« (2020) najprej analizira vplive pandemije na širši kreativni sektor, nato pa prek analize sprememb v delovnem procesu in življenjskih razmerah kreativnih delavcev identificira elemente prekarizacije po posameznih podsektorjih, kot so na primer vizualne, uprizoritvene umetnosti ali glasba. Pri tem ugotavlja, da pandemija v večini segmentov kreativnih poklicev nadgrajuje obstoječe oblike prekarizacije. Ključni pojmi: pandemija Covida-19, fleksibilizacija, prekarizacija, kreativne industrije, kreativni delavec
{"title":"PANDEMIJA COVIDA-19 KOT NADALJEVANJE\u0000PROCESOV FLEKSIBILIZACIJE IN PREKARIZACIJE\u0000DELOVNIH RAZMER ZA KREATIVNE POKLICE\u0000V SLOVENIJI","authors":"Matjaž Uršič","doi":"10.51936/tip.58.3.762-784","DOIUrl":"https://doi.org/10.51936/tip.58.3.762-784","url":null,"abstract":"Povzetek. Ob analizah kreativnih dejavnosti se pogosto\u0000pojavljajo problematična opažanja delovnih procesov\u0000zaposlenih v teh poklicih. Kreativni delavci so s tega\u0000vidika dojeti kot zelo prilagodljivi glede na način, kraj\u0000in plačilo dela. Zaradi tovrstnih značilnosti, ki jih ne\u0000uvrščajo med tradicionalne, tj. gospodarsko in socialno\u0000bolj stabilne oblike zaposlitve, lahko predvidevamo, da\u0000so bili kreativni delavci med najbolj prizadetimi zaradi\u0000pandemije Covida-19. Članek na podlagi podatkov iz\u0000longitudinalne raziskave »Slovenski kulturno-kreativni\u0000delavec v času Covida-19« (2020) najprej analizira\u0000vplive pandemije na širši kreativni sektor, nato pa prek\u0000analize sprememb v delovnem procesu in življenjskih\u0000razmerah kreativnih delavcev identificira elemente\u0000prekarizacije po posameznih podsektorjih, kot so na\u0000primer vizualne, uprizoritvene umetnosti ali glasba.\u0000Pri tem ugotavlja, da pandemija v večini segmentov\u0000kreativnih\u0000poklicev nadgrajuje obstoječe oblike prekarizacije.\u0000Ključni pojmi: pandemija Covida-19, fleksibilizacija,\u0000prekarizacija, kreativne industrije, kreativni delavec","PeriodicalId":44389,"journal":{"name":"TEORIJA IN PRAKSA","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.4,"publicationDate":"2021-11-02","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"42865353","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}