Pub Date : 2022-03-31DOI: 10.51936/tip.59.1.138-155
Jure Perpar
Povzetek. Prevladujoči strukturno pogojeni falocentrični vzorci družbenih interakcij »ženskam« še vedno onemogočajo dostop do realne in reprezentacijske moči. Feminističnim gibanjem, ki so ujeta v spolni esencializem in/ali reprodukcijsko epistemé patriarhalne/ falocentrične kulture, (nepresenetljivo) spodleti odprava družbene diskriminacije med »spoli«. Enako tistim, katerih analize sežejo onkraj spolnega esencializma in reprodukcijske epistemé, a se oklepajo »superstrukturnih« strategij, ki na današnji stopnji (bio)tehnološkega razvoja ne dajo zadovoljivih rezultatov. V članku postavim tezo, da spolnoidentitetni antagonizem in vprašanje spolnega/reprodukcijskega esencializma v »družbeni nadstavbi« nista razrešljiva in da je razgradnja strukturno pogojenih diskriminacijskih praks, vključno z razveljavitvijo binarnih spolnoidentitetnih reprezentacij, mogoča (a ne samoumevna), če v znanstveno- -tehnološkem delu »družbene baze« nastopi nova paradigma, pogojena z znanstvenim prebojem na področju reprodukcijskih biotehnologij. Ključni pojmi: spolna binarnost, feminizem, resignifikacija, designifikacija, materinstvo, reprodukcijska biotehnologija
{"title":"NEMOČ FEMINIZMA","authors":"Jure Perpar","doi":"10.51936/tip.59.1.138-155","DOIUrl":"https://doi.org/10.51936/tip.59.1.138-155","url":null,"abstract":"Povzetek. Prevladujoči strukturno pogojeni falocentrični vzorci družbenih interakcij »ženskam« še vedno onemogočajo dostop do realne in reprezentacijske moči. Feminističnim gibanjem, ki so ujeta v spolni esencializem in/ali reprodukcijsko epistemé patriarhalne/ falocentrične kulture, (nepresenetljivo) spodleti odprava družbene diskriminacije med »spoli«. Enako tistim, katerih analize sežejo onkraj spolnega esencializma in reprodukcijske epistemé, a se oklepajo »superstrukturnih« strategij, ki na današnji stopnji (bio)tehnološkega razvoja ne dajo zadovoljivih rezultatov. V članku postavim tezo, da spolnoidentitetni antagonizem in vprašanje spolnega/reprodukcijskega esencializma v »družbeni nadstavbi« nista razrešljiva in da je razgradnja strukturno pogojenih diskriminacijskih praks, vključno z razveljavitvijo binarnih spolnoidentitetnih reprezentacij, mogoča (a ne samoumevna), če v znanstveno- -tehnološkem delu »družbene baze« nastopi nova paradigma, pogojena z znanstvenim prebojem na področju reprodukcijskih biotehnologij. Ključni pojmi: spolna binarnost, feminizem, resignifikacija, designifikacija, materinstvo, reprodukcijska biotehnologija","PeriodicalId":44389,"journal":{"name":"TEORIJA IN PRAKSA","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.4,"publicationDate":"2022-03-31","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"47991013","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2022-03-30DOI: 10.51936/tip.59.1.95-114
Metka Kuhar, Gaja Zager Kocjan
Povzetek. V članku predstavljava razširjenost obremenjujočih in pozitivnih izkušenj v otroštvu (OIO in PIO) na panelnem (pod)vzorcu 18- do 30-letnikov/-ic v Sloveniji ter njihovo povezanost s samoocenjenim šolskim uspehom. Skoraj petina 18- do 30-letnikov iz prve slovenske OIO-raziskave je poročala o podpovprečnem šolskem uspehu do 18. leta starosti. Skladno s predhodnimi študijami so o takem uspehu pogosteje poročali tisti, ki so doživeli večje število OIO, pa tudi tisti z manjšim številom PIO. Rezultati kažejo, da PIO zmanjšujejo tveganje za slabši šolski uspeh tudi ob sočasni prisotnosti OIO ter blažijo učinek OIO na slabši šolski uspeh. Članek opozarja na nujnost ozaveščanja šolskih strokovnih delavcev o psihološki travmi, pa tudi o oblikovanju politik, programov in praks, ki bi travmo v šolskem kontekstu eksplicitno in sistematično naslovili. Ključni pojmi: obremenjujoče izkušnje v otroštvu, travmatične izkušnje, pozitivne izkušnje v otroštvu, šolski uspeh, šole, utemeljene na razumevanju travme
{"title":"POVEZANOST MED OBREMENJUJOČIMI IN\u0000POZITIVNIMI IZKUŠNJAMI V OTROŠTVU TER\u0000ŠOLSKIM USPEHOM PRI MLADIH V SLOVENIJI","authors":"Metka Kuhar, Gaja Zager Kocjan","doi":"10.51936/tip.59.1.95-114","DOIUrl":"https://doi.org/10.51936/tip.59.1.95-114","url":null,"abstract":"Povzetek. V članku predstavljava razširjenost obremenjujočih in pozitivnih izkušenj v otroštvu (OIO in PIO) na panelnem (pod)vzorcu 18- do 30-letnikov/-ic v Sloveniji ter njihovo povezanost s samoocenjenim šolskim uspehom. Skoraj petina 18- do 30-letnikov iz prve slovenske OIO-raziskave je poročala o podpovprečnem šolskem uspehu do 18. leta starosti. Skladno s predhodnimi študijami so o takem uspehu pogosteje poročali tisti, ki so doživeli večje število OIO, pa tudi tisti z manjšim številom PIO. Rezultati kažejo, da PIO zmanjšujejo tveganje za slabši šolski uspeh tudi ob sočasni prisotnosti OIO ter blažijo učinek OIO na slabši šolski uspeh. Članek opozarja na nujnost ozaveščanja šolskih strokovnih delavcev o psihološki travmi, pa tudi o oblikovanju politik, programov in praks, ki bi travmo v šolskem kontekstu eksplicitno in sistematično naslovili. Ključni pojmi: obremenjujoče izkušnje v otroštvu, travmatične izkušnje, pozitivne izkušnje v otroštvu, šolski uspeh, šole, utemeljene na razumevanju travme","PeriodicalId":44389,"journal":{"name":"TEORIJA IN PRAKSA","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.4,"publicationDate":"2022-03-30","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"42719959","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2022-03-21DOI: 10.51936/tip.59.1.115-137
Damjan Mandelc, Vanja Gajić
Povzetek. V članku raziskujemo odnos večinskega prebivalstva tretjega največjega slovenskega mesta Celje do albanske priseljenske skupnosti, ki se je v zadnjem obdobju številčno okrepila in med večinskim prebivalstvom generira odklonilni odnos in etnično distanco. Na podlagi teoretskih predpostavk v polju sociologije in migracijskih študij je bil oblikovan raziskovalni načrt z integracijo metod. Analiza rezultatov je pokazala, da ima večinsko prebivalstvo prevladujoče negativen odnos, opazili smo delna ujemanja s predpostavljenimi teoretičnimi izhodišči, pri čemer se je pokazalo, da imajo posameznice z višjo izobrazbo in višjimi dohodki nekoliko bolj naklonjen odnos do priseljencev kot moški respondenti z nižjo izobrazbo in nižjimi prihodki. Ključni pojmi: priseljenci albanske narodnosti, odnos večinskega prebivalstva, albanofobija, Mestna občina Celje
{"title":"ODNOS VEČINSKEGA PREBIVALSTVA DO\u0000PRISELJENSKIH SKUPNOSTI: CELJE IN PRISELJENCI\u0000ALBANSKE NARODNOSTI","authors":"Damjan Mandelc, Vanja Gajić","doi":"10.51936/tip.59.1.115-137","DOIUrl":"https://doi.org/10.51936/tip.59.1.115-137","url":null,"abstract":"Povzetek. V članku raziskujemo odnos večinskega prebivalstva tretjega največjega slovenskega mesta Celje do albanske priseljenske skupnosti, ki se je v zadnjem obdobju številčno okrepila in med večinskim prebivalstvom generira odklonilni odnos in etnično distanco. Na podlagi teoretskih predpostavk v polju sociologije in migracijskih študij je bil oblikovan raziskovalni načrt z integracijo metod. Analiza rezultatov je pokazala, da ima večinsko prebivalstvo prevladujoče negativen odnos, opazili smo delna ujemanja s predpostavljenimi teoretičnimi izhodišči, pri čemer se je pokazalo, da imajo posameznice z višjo izobrazbo in višjimi dohodki nekoliko bolj naklonjen odnos do priseljencev kot moški respondenti z nižjo izobrazbo in nižjimi prihodki. Ključni pojmi: priseljenci albanske narodnosti, odnos večinskega prebivalstva, albanofobija, Mestna občina Celje","PeriodicalId":44389,"journal":{"name":"TEORIJA IN PRAKSA","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.4,"publicationDate":"2022-03-21","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"48194628","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2021-12-23DOI: 10.51936/tip.58.3.991-1008
Jošt Bartol, Vasja Vehovar, Andraž Petrovčič
Povzetek. Informacijska zasebnost je z razvojem računalnikov in interneta postala eno izmed pomembnih družbenih vprašanj, saj nove tehnologije omogočajo neslutene možnosti zbiranja in analize podatkov. Ker ima to posledice tako za demokratične družbe kot za vedénje posameznikov, se tej temi posvečajo številni raziskovalci iz različnih znanstvenih disciplin. V članku se osredotočimo na posameznikovo informacijsko zasebnost v internetnem okolju iz socialno-psihološkega vidika in predstavimo enega izmed osrednjih pojmov na tem področju, in sicer skrb za informacijsko zasebnost. Opišemo njegov dosedanji razvoj, konceptualna izhodišča in raziskovalne izzive. Na koncu podamo usmeritve za načrtovanje študij na tem raziskovalnem področju. Ključni pojmi: informacijska zasebnost, internet, raziskovalni izzivi, konceptualizacija, skrb za informacijsko zasebnost
{"title":"SKRB ZA INFORMACIJSKO ZASEBNOST NA INTERNETU: KONCEPTUALNA IZHODIŠČA IN RAZISKOVALNI IZZIVI","authors":"Jošt Bartol, Vasja Vehovar, Andraž Petrovčič","doi":"10.51936/tip.58.3.991-1008","DOIUrl":"https://doi.org/10.51936/tip.58.3.991-1008","url":null,"abstract":"Povzetek. Informacijska zasebnost je z razvojem računalnikov in interneta postala eno izmed pomembnih družbenih vprašanj, saj nove tehnologije omogočajo neslutene možnosti zbiranja in analize podatkov. Ker ima to posledice tako za demokratične družbe kot za vedénje posameznikov, se tej temi posvečajo številni raziskovalci iz različnih znanstvenih disciplin. V članku se osredotočimo na posameznikovo informacijsko zasebnost v internetnem okolju iz socialno-psihološkega vidika in predstavimo enega izmed osrednjih pojmov na tem področju, in sicer skrb za informacijsko zasebnost. Opišemo njegov dosedanji razvoj, konceptualna izhodišča in raziskovalne izzive. Na koncu podamo usmeritve za načrtovanje študij na tem raziskovalnem področju. Ključni pojmi: informacijska zasebnost, internet, raziskovalni izzivi, konceptualizacija, skrb za informacijsko zasebnost","PeriodicalId":44389,"journal":{"name":"TEORIJA IN PRAKSA","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.4,"publicationDate":"2021-12-23","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"48744431","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2021-12-23DOI: 10.51936/tip.58.3.1009-1029
Iztok Prezelj
Povzetek. Radikalizem in radikalna politična gibanja so logični in hkrati problematični odziv na družbene spremembe in probleme. Namen članka je prikazati težavno umeščenost radikalizma med povsem legitimne oblike reagiranja na družbeno stvarnost in potencialno ali celo dejansko grožnjo nacionalni varnosti v primeru nasilnega ekstremizma. Avtor preverja in potrjuje tezo, da je politični radikalizem oblika odzivanja na družbene probleme, ki v primeru uresničitve z največjo verjetnostjo pripelje do velikih družbenopolitičnih sprememb, vendar pa se sooča s tveganjem, da postane grožnja nacionalni varnosti v primeru izvajanja ekstremističnih nasilnih dejanj. Avtor ugotavlja, da je radikalizem rezultat kontinuuma med naraščajočo radikalnostjo ciljev in naraščajočo radikalnostjo implementacije ciljev. Ključni pojmi: radikalizem, radikalna politika, nasilni ekstremizem, terorizem, grožnja nacionalni varnosti
{"title":"RADIKALIZEM KOT VIR DRUŽBENIH SPREMEMB IN GROŽNJA NACIONALNI VARNOSTI","authors":"Iztok Prezelj","doi":"10.51936/tip.58.3.1009-1029","DOIUrl":"https://doi.org/10.51936/tip.58.3.1009-1029","url":null,"abstract":"Povzetek. Radikalizem in radikalna politična gibanja so logični in hkrati problematični odziv na družbene spremembe in probleme. Namen članka je prikazati težavno umeščenost radikalizma med povsem legitimne oblike reagiranja na družbeno stvarnost in potencialno ali celo dejansko grožnjo nacionalni varnosti v primeru nasilnega ekstremizma. Avtor preverja in potrjuje tezo, da je politični radikalizem oblika odzivanja na družbene probleme, ki v primeru uresničitve z največjo verjetnostjo pripelje do velikih družbenopolitičnih sprememb, vendar pa se sooča s tveganjem, da postane grožnja nacionalni varnosti v primeru izvajanja ekstremističnih nasilnih dejanj. Avtor ugotavlja, da je radikalizem rezultat kontinuuma med naraščajočo radikalnostjo ciljev in naraščajočo radikalnostjo implementacije ciljev. Ključni pojmi: radikalizem, radikalna politika, nasilni ekstremizem, terorizem, grožnja nacionalni varnosti","PeriodicalId":44389,"journal":{"name":"TEORIJA IN PRAKSA","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.4,"publicationDate":"2021-12-23","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"41505127","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2021-12-23DOI: 10.51936/tip.58.3.1333-1149
O. Spasovski, Slávka Démuthová, V. Kuzmanović
Abstract. This study investigated the relationship between the anxiety provoked by threatening events in society like the Covid-19 pandemic, and illusory pattern perception, with conspiracy beliefs. Using an experimental design, in Study 1 high vs. low anxiety was manipulated, while in Study 2 we manipulated intuitive pattern search, with the findings supporting the assumption that greater anxiety and higher intuitive pattern search lead to an increase in conspiracy beliefs. In order to prevent the detrimental effects of beliefs in conspiracy theories on the individual and societal levels, we recommend transparent information and pre-warning, as well as a focus on critical thinking in education. Keywords: societal events, anxiety, intuitive pattern search, illusory pattern perception, conspiracy beliefs, Covid-19 pandemic
{"title":"ANXIETY, ILLUSORY PATTERN PERCEPTION AND CONSPIRACY BELIEFS DURING THE COVID-19 PANDEMIC","authors":"O. Spasovski, Slávka Démuthová, V. Kuzmanović","doi":"10.51936/tip.58.3.1333-1149","DOIUrl":"https://doi.org/10.51936/tip.58.3.1333-1149","url":null,"abstract":"Abstract. This study investigated the relationship between the anxiety provoked by threatening events in society like the Covid-19 pandemic, and illusory pattern perception, with conspiracy beliefs. Using an experimental design, in Study 1 high vs. low anxiety was manipulated, while in Study 2 we manipulated intuitive pattern search, with the findings supporting the assumption that greater anxiety and higher intuitive pattern search lead to an increase in conspiracy beliefs. In order to prevent the detrimental effects of beliefs in conspiracy theories on the individual and societal levels, we recommend transparent information and pre-warning, as well as a focus on critical thinking in education. Keywords: societal events, anxiety, intuitive pattern search, illusory pattern perception, conspiracy beliefs, Covid-19 pandemic","PeriodicalId":44389,"journal":{"name":"TEORIJA IN PRAKSA","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.4,"publicationDate":"2021-12-23","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"48359367","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2021-12-23DOI: 10.51936/tip.58.3.1048-1064
Igor Novak
Povzetek. Na področju psihologije dela so raziskovalci namenili veliko pozornosti proučevanju osebnostnih lastnosti v povezavi z delovno učinkovitostjo. Članek je sestavni del obsežnejše doktorske študije in ga obravnavamo kot pilotno raziskavo, s katero želimo osvetliti subjektivna prepričanja vodij o povezanosti osebnostnih lastnosti z osebno učinkovitostjo in timsko uspešnostjo ter opisati razliko med ugotovitvami te kvalitativne raziskave in kvantitativnimi raziskavami že izvedenih študij. Uporabili smo kvalitativni način raziskovanja, s katerim na vzorcu 18 vodij skušamo poiskati odgovore na ključna vprašanja z metodo polstrukturiranih intervjujev. Pregled rezultatov je pokazal, da vodje najpogosteje izpostavljajo osebnostno lastnost sprejemljivosti kot pomemben dejavnik, ki vpliva na osebno učinkovitost in timsko uspešnost. Menijo, da tudi osebnostne lastnosti odprtost, ekstravertnost in vestnost vplivajo na preučevane konstrukte. V primerjavi s kvantitativnimi raziskavami vodje veliko večji pomen pripisujejo sprejemljivosti kot ekstravertnosti in v manjši meri poudarjajo pomen nevroticizma. Pilotna študija je pokazala, da po mnenju vodij osebnostne lastnosti vplivajo na osebno učinkovitost in tudi na timsko uspešnost. Ključni pojmi: subjektivna prepričanja, osebnostne lastnosti, osebna učinkovitost, timska uspešnost
{"title":"ZAZNAVA VODIJ O POVEZANOSTI OSEBNOSTNIH LASTNOSTI Z OSEBNO UČINKOVITOSTJO IN TIMSKO USPEŠNOSTJO","authors":"Igor Novak","doi":"10.51936/tip.58.3.1048-1064","DOIUrl":"https://doi.org/10.51936/tip.58.3.1048-1064","url":null,"abstract":"Povzetek. Na področju psihologije dela so raziskovalci namenili veliko pozornosti proučevanju osebnostnih lastnosti v povezavi z delovno učinkovitostjo. Članek je sestavni del obsežnejše doktorske študije in ga obravnavamo kot pilotno raziskavo, s katero želimo osvetliti subjektivna prepričanja vodij o povezanosti osebnostnih lastnosti z osebno učinkovitostjo in timsko uspešnostjo ter opisati razliko med ugotovitvami te kvalitativne raziskave in kvantitativnimi raziskavami že izvedenih študij. Uporabili smo kvalitativni način raziskovanja, s katerim na vzorcu 18 vodij skušamo poiskati odgovore na ključna vprašanja z metodo polstrukturiranih intervjujev. Pregled rezultatov je pokazal, da vodje najpogosteje izpostavljajo osebnostno lastnost sprejemljivosti kot pomemben dejavnik, ki vpliva na osebno učinkovitost in timsko uspešnost. Menijo, da tudi osebnostne lastnosti odprtost, ekstravertnost in vestnost vplivajo na preučevane konstrukte. V primerjavi s kvantitativnimi raziskavami vodje veliko večji pomen pripisujejo sprejemljivosti kot ekstravertnosti in v manjši meri poudarjajo pomen nevroticizma. Pilotna študija je pokazala, da po mnenju vodij osebnostne lastnosti vplivajo na osebno učinkovitost in tudi na timsko uspešnost. Ključni pojmi: subjektivna prepričanja, osebnostne lastnosti, osebna učinkovitost, timska uspešnost","PeriodicalId":44389,"journal":{"name":"TEORIJA IN PRAKSA","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.4,"publicationDate":"2021-12-23","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"45390345","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2021-12-23DOI: 10.51936/tip.58.3.971-990
Pascale Emily Pečnik, Andrej Lukšič
Povzetek. Epidemija covida-19 posega v vse pore družbenega življenja in spreminja obstoječe strukturne pogoje in razmerja moči znotraj kapitalistične države. Pri tem spreminja in omejuje tudi obstoječe oblike človekovih in otrokovih pravic, oblikovane v sodobnem družbeno-produkcijskem sistemu. V pričujočem članku na teoretski ravni raziskujemo spremembo razmerja med strukturo in delovanjem skozi spremembo razmerij moči in si prizadevamo identificirati dejavnike, ki znotraj procesa sprememb najbolj vplivajo na uresničevanje otrokove pravice do izobraževanja v času epidemije. Pri tem uporabljamo morfogenetski pristop Margaret Archer (1996: 279), ki pravi, da sta struktura in delovanje sicer v soodvisnosti, a delujeta na dva različna načina in ju je tako potrebno tudi preučevati. Ključni pojmi: struktura, izobraževanje, otrokove pravice, politična moč, covid-19
{"title":"OTROKOVA PRAVICA DO IZOBRAŽEVANJA V ČASU EPIDEMIJE COVIDA-19","authors":"Pascale Emily Pečnik, Andrej Lukšič","doi":"10.51936/tip.58.3.971-990","DOIUrl":"https://doi.org/10.51936/tip.58.3.971-990","url":null,"abstract":"Povzetek. Epidemija covida-19 posega v vse pore družbenega življenja in spreminja obstoječe strukturne\u0000pogoje in razmerja moči znotraj kapitalistične države. Pri tem spreminja in omejuje tudi obstoječe oblike človekovih in otrokovih pravic, oblikovane v sodobnem družbeno-produkcijskem sistemu. V pričujočem članku\u0000na teoretski ravni raziskujemo spremembo razmerja med strukturo in delovanjem skozi spremembo razmerij moči in si prizadevamo identificirati dejavnike, ki znotraj procesa sprememb najbolj vplivajo na uresničevanje otrokove pravice do izobraževanja v času epidemije. Pri tem uporabljamo morfogenetski pristop Margaret Archer (1996: 279), ki pravi, da sta struktura in delovanje sicer v soodvisnosti, a delujeta na dva različna načina in ju je tako potrebno tudi preučevati. \u0000Ključni pojmi: struktura, izobraževanje, otrokove pravice, politična moč, covid-19","PeriodicalId":44389,"journal":{"name":"TEORIJA IN PRAKSA","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.4,"publicationDate":"2021-12-23","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"45827371","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2021-12-23DOI: 10.51936/tip.58.3.1030-1047
Jure Spruk
Povzetek. Preučevanje ideološke podstati vladavine prava pomeni zavedanje, da to načelo ni zgolj formalizem. Pomeni tudi zavedanje, da je materialni pomen tega načela vezan na temeljne moralnopolitične vrednote, ki so v modernih državah sicer zapisane v ustavnih besedilih, a hkrati so te vrednote del širšega ideološkega okvirja, ki ponazarja politično zasnovo politične skupnosti. Ideologije ne gre opredeljevati kot negativnega bremena nekega političnega prostora, temveč kot nujen pogoj za delovanje in učinkovanje političnega. Določitev načina vladanja je produkt političnega procesa in v tem smislu ima vladavina prava lastno ideološko podstat v klasičnem liberalizmu, ki zgodovinsko izide iz vrednot svobode in formalne enakosti, s katerima ta politična ideologija nastopi proti fevdalizmu in absolutizmu. V imenu teh vrednot nastane načelo vladavine prava kot instrument omejevanja osrednje državne oblasti v moderni državi, kar spodbudi šele skupek političnih razmerij, ki so se nagnila na stran liberalnega meščanstva v politični bitki s fevdalno aristokracijo. Ključni pojmi: vladavina prava, liberalizem, ideologija, moderna država
{"title":"IDEOLOŠKA PODSTAT VLADAVINE PRAVA","authors":"Jure Spruk","doi":"10.51936/tip.58.3.1030-1047","DOIUrl":"https://doi.org/10.51936/tip.58.3.1030-1047","url":null,"abstract":"Povzetek. Preučevanje ideološke podstati vladavine prava pomeni zavedanje, da to načelo ni zgolj formalizem. Pomeni tudi zavedanje, da je materialni pomen tega načela vezan na temeljne moralnopolitične vrednote, ki so v modernih državah sicer zapisane v ustavnih besedilih, a hkrati so te vrednote del širšega ideološkega okvirja, ki ponazarja politično zasnovo politične skupnosti. Ideologije ne gre opredeljevati kot negativnega bremena nekega političnega prostora, temveč kot nujen pogoj za delovanje in učinkovanje političnega. Določitev načina vladanja je produkt političnega procesa in v tem smislu ima vladavina prava lastno ideološko podstat v klasičnem liberalizmu, ki zgodovinsko izide iz vrednot svobode in formalne enakosti, s katerima ta politična ideologija nastopi proti fevdalizmu in absolutizmu. V imenu teh vrednot nastane načelo vladavine prava kot instrument omejevanja osrednje državne oblasti v moderni državi, kar spodbudi šele skupek političnih razmerij, ki so se nagnila na stran liberalnega meščanstva v politični bitki s fevdalno aristokracijo. Ključni pojmi: vladavina prava, liberalizem, ideologija, moderna država","PeriodicalId":44389,"journal":{"name":"TEORIJA IN PRAKSA","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.4,"publicationDate":"2021-12-23","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"49046031","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2021-12-23DOI: 10.51936/tip.58.3.947-970
Nina Mešl, Zalka Drglin, Metka Kuhar
V članku opozorimo na vlogo vrtcev in šol v kontekstu zavedanja o razširjenosti in dolgoročnih negativnih posledicah izpostavljenosti otrok potencialno travmatičnim izkušnjam. Prikazani so rezultati kvalitativne raziskave, pridobljene z izvedbo fokusnih skupin s 43 vzgojitelji/cami predšolskih otrok, učitelji/cami razredne stopnje in svetovalnimi delavkami v slovenskih vrtcih in šolah na temo prepoznavanja posledic travmatičnih izkušenj, strategij ukrepanja in želenih sprememb na področju razvoja ustreznih odzivov. Sodelujoči se zavedajo pomena travmatičnih izkušenj otrok in jih tudi prepoznavajo, ne čutijo pa se dovolj usposobljeni za ukrepanje; poudarjajo pomen medsektorskega in interdisciplinarnega povezovanja na ravni države, namenjenega preprečevanju travmatičnih izkušenj in medgeneracijskega prenosa travm. Članek prinaša tudi izhodišča smernic za eksplicitno in sistematično obravnavo te problematike v okviru vrtcev in šol v Sloveniji. Ključni pojmi: travmatične izkušnje, vrtci in šole, utemeljeni na razumevanju travme, zaščita otrok, strokovni delavci v vzgoji in izobraževanju
{"title":"POSLEDICE TRAVMATIČNIH IZKUŠENJ OTROK: PREPOZNAVANJE IN ODZIVANJE V SLOVENSKIH VRTCIH IN ŠOLAH","authors":"Nina Mešl, Zalka Drglin, Metka Kuhar","doi":"10.51936/tip.58.3.947-970","DOIUrl":"https://doi.org/10.51936/tip.58.3.947-970","url":null,"abstract":"V članku opozorimo na vlogo vrtcev in šol v kontekstu zavedanja o razširjenosti in dolgoročnih negativnih posledicah izpostavljenosti otrok potencialno travmatičnim izkušnjam. Prikazani so rezultati kvalitativne\u0000raziskave, pridobljene z izvedbo fokusnih skupin s 43 vzgojitelji/cami predšolskih otrok, učitelji/cami razredne\u0000stopnje in svetovalnimi delavkami v slovenskih vrtcih in šolah na temo prepoznavanja posledic travmatičnih\u0000izkušenj, strategij ukrepanja in želenih sprememb na področju razvoja ustreznih odzivov. Sodelujoči se zavedajo pomena travmatičnih izkušenj otrok in jih tudi prepoznavajo, ne čutijo pa se dovolj usposobljeni za\u0000ukrepanje; poudarjajo pomen medsektorskega in interdisciplinarnega povezovanja na ravni države, namenjenega preprečevanju travmatičnih izkušenj in medgeneracijskega prenosa travm. Članek prinaša tudi izhodišča smernic za eksplicitno in sistematično obravnavo te problematike v okviru vrtcev in šol v Sloveniji.\u0000Ključni pojmi: travmatične izkušnje, vrtci in šole, utemeljeni na razumevanju travme, zaščita otrok, strokovni\u0000delavci v vzgoji in izobraževanju","PeriodicalId":44389,"journal":{"name":"TEORIJA IN PRAKSA","volume":"331 2","pages":""},"PeriodicalIF":0.4,"publicationDate":"2021-12-23","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"41258778","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
京公网安备 11010802042870号
京ICP备2023020795号-1
扫码关注我们
求助内容：
应助结果提醒方式：