Pub Date : 2022-07-14DOI: 10.51936/tip.59.2.529-547
Marjan Malešič
Značilnosti sodobnih kriz so: heterogenost, endemičnost, neprekinjenost in kompleksnost. Te vplivajo na možnost delovanja nacionalnih in mednarodnih mehanizmov kriznega upravljanja in vodenja, ki so tudi sami v krizi in se morajo prilagajati novim okoliščinam. Analiza se osredini na primerjavo Natovega civilnega kriznega načrtovanja in Mehanizma EU za civilno zaščito. Motivacija za njuno oblikovanje ni bila zgolj funkcionalna, ampak tudi politična. Demotivacijski dejavnik združevanja držav na tem področju je njihov strah pred izgubo dela suverenosti. Sodelovanje držav prek obeh mehanizmov omogoča koordinirano, sinergijsko in uspešno uporabo razpoložljivih zmogljivosti v krizi. Obseg delovanja Nata in EU pri odzivanju na velike civilne krize po svetu je impresiven, analiza posameznih primerov pa pokaže določene pomanjkljivosti, kar še posebej velja za omejen Natov odziv na migrantsko krizo v Evropi in za obotavljiv odziv EU na začetku pandemije virusa SARS-Cov-2. Ključni pojmi: kriza, krizno upravljanje in vodenje, odziv na krizo, Natovo civilno krizno načrtovanje, Mehanizem EU za civilno zaščito, pomoč, migrantska kriza, pandemija SARS-Cov-2
{"title":"VLOGA NATA IN EU V ODZIVANJU NA CIVILNE KRIZE","authors":"Marjan Malešič","doi":"10.51936/tip.59.2.529-547","DOIUrl":"https://doi.org/10.51936/tip.59.2.529-547","url":null,"abstract":"Značilnosti sodobnih kriz so: heterogenost,\u0000endemičnost, neprekinjenost in kompleksnost. Te vplivajo na možnost delovanja nacionalnih in mednarodnih mehanizmov kriznega upravljanja in vodenja, ki so\u0000tudi sami v krizi in se morajo prilagajati novim okoliščinam. Analiza se osredini na primerjavo Natovega civilnega kriznega načrtovanja in Mehanizma EU za civilno zaščito. Motivacija za njuno oblikovanje ni bila zgolj\u0000funkcionalna, ampak tudi politična. Demotivacijski\u0000dejavnik združevanja držav na tem področju je njihov\u0000strah pred izgubo dela suverenosti. Sodelovanje držav\u0000prek obeh mehanizmov omogoča koordinirano, sinergijsko in uspešno uporabo razpoložljivih zmogljivosti\u0000v krizi. Obseg delovanja Nata in EU pri odzivanju na\u0000velike civilne krize po svetu je impresiven, analiza posameznih primerov pa pokaže določene pomanjkljivosti,\u0000kar še posebej velja za omejen Natov odziv na migrantsko krizo v Evropi in za obotavljiv odziv EU na začetku\u0000pandemije virusa SARS-Cov-2.\u0000Ključni pojmi: kriza, krizno upravljanje in vodenje,\u0000odziv na krizo, Natovo civilno krizno načrtovanje,\u0000Mehanizem EU za civilno zaščito, pomoč, migrantska\u0000kriza, pandemija SARS-Cov-2","PeriodicalId":44389,"journal":{"name":"TEORIJA IN PRAKSA","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.4,"publicationDate":"2022-07-14","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"44599893","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2022-06-10DOI: 10.51936/:10.51936/tip.59.posebnastevilka1.330-351
M. Banjac
Povzetek. Članek obravnava izobraževanje o politiki v raznoterih pojavnih oblikah v kontekstu (neo)liberalnega družbeno-političnega reda, ki mu je inherentna produkcija depolitizacije in negotovosti. Prikaže, kako so prevladujoče sistematizacije in prakse izobraževanja (tudi političnega), pa tudi politološke intervencije na področje (političnega) izobraževanja ujete v neprestano odpravljanje negotovosti in iskanje rešitev, pri čemer so servilne tržni racionalnosti in liberalni predstavniški demokraciji. Članek predvsem na podlagi Rancièrjevega in deloma Mouffinega motrenja politike in političnosti ponudi perspektivo, ki kritično naslavlja te formacije in procese, na tej osnovi pa konceptualizira politično izobraževanje, ki ne izganja, temveč, obratno, vzame negotovost in družbeno enakost za svoje izhodišče. S tem ponudi alternativno formo političnega izobraževanja kot vedno-že negotovo prakso, ki izhaja iz (v rancièrjevskem smislu) radikalne enakosti in predstavlja disrupcijo obstoječemu konsenzualnemu (neo) liberalnemu redu. Ključni pojmi: negotovost, politično izobraževanje, politika, neoliberalizem, Rancière
{"title":"IZOBRAŽEVANJE O POLITIKI V ČASU PERMANENTNE NEGOTOVOSTI: POLITOLOŠKA REFLEKSIJA","authors":"M. Banjac","doi":"10.51936/:10.51936/tip.59.posebnastevilka1.330-351","DOIUrl":"https://doi.org/10.51936/:10.51936/tip.59.posebnastevilka1.330-351","url":null,"abstract":"Povzetek. Članek obravnava izobraževanje o politiki v\u0000raznoterih pojavnih oblikah v kontekstu (neo)liberalnega družbeno-političnega reda, ki mu je inherentna\u0000produkcija depolitizacije in negotovosti. Prikaže, kako\u0000so prevladujoče sistematizacije in prakse izobraževanja (tudi političnega), pa tudi politološke intervencije\u0000na področje (političnega) izobraževanja ujete v neprestano odpravljanje negotovosti in iskanje rešitev, pri\u0000čemer so servilne tržni racionalnosti in liberalni predstavniški demokraciji. Članek predvsem na podlagi\u0000Rancièrjevega in deloma Mouffinega motrenja politike\u0000in političnosti ponudi perspektivo, ki kritično naslavlja\u0000te formacije in procese, na tej osnovi pa konceptualizira politično izobraževanje, ki ne izganja, temveč, obratno, vzame negotovost in družbeno enakost za svoje\u0000izhodišče. S tem ponudi alternativno formo političnega\u0000izobraževanja kot vedno-že negotovo prakso, ki izhaja\u0000iz (v rancièrjevskem smislu) radikalne enakosti in predstavlja disrupcijo obstoječemu konsenzualnemu (neo)\u0000liberalnemu redu.\u0000Ključni pojmi: negotovost, politično izobraževanje,\u0000politika, neoliberalizem, Rancière","PeriodicalId":44389,"journal":{"name":"TEORIJA IN PRAKSA","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.4,"publicationDate":"2022-06-10","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"45646895","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2022-06-10DOI: 10.51936/tip.59.posebnastevilka1.365-377
Janko Prunk
Povzetek. Slovenska politična misel je v širši zgodovini politološkega okolja razmeroma nova stvar. To ne bi smelo biti radikalno presenečenje, saj je v luči celotne evropske zgodovine tudi mnogo narodnih in nacionalnih identitet izjemno mladih – slovenska je ena izmed njih. Čeprav je bil program Zedinjena Slovenija le negotova preambula, so konflikti in premiki zgodnjega in srednjega 20. stoletja preoblikovali slovensko politično psiho in iz nje ustvarili rodovitna tla za vznik in razvoj narodnega vprašanja. Skozi to stoletje ideologije in oboroženih konfliktov smo spremljali velika imena slovenske politične zgodovine, kot so Lončar, Kidrič, Kocbek, Kardelj, Ude, Korošec in Bibič, ki so vsi pustili svoj pečat na narodnoosvobodilnem boju. Refleksija na Osvobodilno fronto (OF) in njene posledice nam lahko prikaže mnogo realnosti o pravih koreninah slovenstva in slovenske politične misli. Ključni pojmi: zgodovina, politična misel, narodno vprašanje, narodnoosvobodilni boj
{"title":"ZGODOVINA SLOVENSKE POLITIČNE MISLI","authors":"Janko Prunk","doi":"10.51936/tip.59.posebnastevilka1.365-377","DOIUrl":"https://doi.org/10.51936/tip.59.posebnastevilka1.365-377","url":null,"abstract":"Povzetek. Slovenska politična misel je v širši zgodovini\u0000politološkega okolja razmeroma nova stvar. To ne bi\u0000smelo biti radikalno presenečenje, saj je v luči celotne\u0000evropske zgodovine tudi mnogo narodnih in nacionalnih identitet izjemno mladih – slovenska je ena izmed\u0000njih. Čeprav je bil program Zedinjena Slovenija le negotova preambula, so konflikti in premiki zgodnjega in\u0000srednjega 20. stoletja preoblikovali slovensko politično psiho in iz nje ustvarili rodovitna tla za vznik in\u0000razvoj narodnega vprašanja. Skozi to stoletje ideologije\u0000in oboroženih konfliktov smo spremljali velika imena\u0000slovenske politične zgodovine, kot so Lončar, Kidrič,\u0000Kocbek, Kardelj, Ude, Korošec in Bibič, ki so vsi pustili\u0000svoj pečat na narodnoosvobodilnem boju. Refleksija na\u0000Osvobodilno fronto (OF) in njene posledice nam lahko\u0000prikaže mnogo realnosti o pravih koreninah slovenstva\u0000in slovenske politične misli.\u0000Ključni pojmi: zgodovina, politična misel, narodno\u0000vprašanje, narodnoosvobodilni boj","PeriodicalId":44389,"journal":{"name":"TEORIJA IN PRAKSA","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.4,"publicationDate":"2022-06-10","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"45337726","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2022-06-10DOI: 10.51936/tip.59.posebnastevilka1.311-329
Tomaž Pušnik
Povzetek. Članek obravnava razumevanje moči, ki predstavlja enega ključnih politoloških konceptov v teorijah deliberativne demokracije in njene temeljne kritike, agonistične demokracije. Prek foucaultovskega branja moči pokaže, da tako v deliberativni demokraciji kot tudi pri agonistiki prevladuje negativno razumevanje moči kot prisile in konfliktov. To pomeni, da teoretske predpostavke deliberativne demokracije z dojemanjem moči kot opresivne sile ne zmorejo pojasniti političnega. Izključno negativno dojemanje moči pri agonistiki pa onemogoča prepoznanje, da ideje in prakse deliberacije že oblikujejo politično. Ključni pojmi: politična teorija, deliberativna demokracija, moč, agonistika, Foucault
{"title":"POLITOLOŠKA REFLEKSIJA MOČI V DELIBERATIVNI DEMOKRACIJI IN NJENI AGONISTIČNI KRITIKI","authors":"Tomaž Pušnik","doi":"10.51936/tip.59.posebnastevilka1.311-329","DOIUrl":"https://doi.org/10.51936/tip.59.posebnastevilka1.311-329","url":null,"abstract":"Povzetek. Članek obravnava razumevanje moči, ki\u0000predstavlja enega ključnih politoloških konceptov v\u0000teorijah deliberativne demokracije in njene temeljne\u0000kritike, agonistične demokracije. Prek foucaultovskega\u0000branja moči pokaže, da tako v deliberativni demokraciji kot tudi pri agonistiki prevladuje negativno razumevanje moči kot prisile in konfliktov. To pomeni, da\u0000teoretske predpostavke deliberativne demokracije z\u0000dojemanjem moči kot opresivne sile ne zmorejo pojasniti političnega. Izključno negativno dojemanje moči\u0000pri agonistiki pa onemogoča prepoznanje, da ideje in\u0000prakse deliberacije že oblikujejo politično.\u0000Ključni pojmi: politična teorija, deliberativna demokracija, moč, agonistika, Foucault","PeriodicalId":44389,"journal":{"name":"TEORIJA IN PRAKSA","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.4,"publicationDate":"2022-06-10","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"47727271","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2022-06-10DOI: 10.51936/10.51936/tip.59.posebnastevilka1.235-248
Jernej Pikalo
Povzetek. Članek se ukvarja z razvojem politične teorije v Sloveniji od 1990. leta dalje. Raziskuje razvoj discipline in išče njene korenine v začetkih političnoteoretskih študij leta 1961. Obravnava avtorje, ideje, dela in metodološke pristope. Članek zavrača tezo, da si študije politične teorije delijo podobno usodo povsod po Srednji in Vzhodni Evropi, s tem ko pokaže, da v politični teoriji v Sloveniji ni bilo prelomov in razdorov, ampak da gre za evolucijo, pri kateri naslednje obdobje razmišljanja temelji na prejšnjem. Članek kritično ocenjuje javno vlogo političnih teoretikov, njihova (ne)stališča do političnih teorij, njihovo odgovornost in razvojne potenciale. Ključni pojmi: politična teorija, razvoj discipline, Slovenija, zgodovina, demokratizacija
{"title":"EVOLUCIJA POLITIČNE TEORIJE V SLOVENIJI","authors":"Jernej Pikalo","doi":"10.51936/10.51936/tip.59.posebnastevilka1.235-248","DOIUrl":"https://doi.org/10.51936/10.51936/tip.59.posebnastevilka1.235-248","url":null,"abstract":"Povzetek. Članek se ukvarja z razvojem politične teorije\u0000v Sloveniji od 1990. leta dalje. Raziskuje razvoj discipline in išče njene korenine v začetkih političnoteoretskih\u0000študij leta 1961. Obravnava avtorje, ideje, dela in metodološke pristope. Članek zavrača tezo, da si študije politične teorije delijo podobno usodo povsod po Srednji in\u0000Vzhodni Evropi, s tem ko pokaže, da v politični teoriji\u0000v Sloveniji ni bilo prelomov in razdorov, ampak da gre\u0000za evolucijo, pri kateri naslednje obdobje razmišljanja\u0000temelji na prejšnjem. Članek kritično ocenjuje javno\u0000vlogo političnih teoretikov, njihova (ne)stališča do političnih teorij, njihovo odgovornost in razvojne potenciale.\u0000Ključni pojmi: politična teorija, razvoj discipline,\u0000Slovenija, zgodovina, demokratizacija","PeriodicalId":44389,"journal":{"name":"TEORIJA IN PRAKSA","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.4,"publicationDate":"2022-06-10","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"46201807","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2022-06-10DOI: 10.51936/tip.59.posebnastevilka1.378-385
Dejan Verčič
Povzetek. Aristotel je ob Politiki napisal Retoriko, da bi pomagal rešiti atensko demokracijo pred demagogijo. Podobno je dva tisoč let kasneje Harold Lasswell ob politični znanosti (politologiji), ki odgovarja na vprašanja, »kdo dobi kaj, kdaj in kako«, postavil komunikacijsko znanost (komunikologijo), ki odgovarja na vprašanja, »kdo pravi kaj, po katerem kanalu, komu in s kakšnim učinkom«, v ponovno obrambo demokracije pred demagogijo. Danes stojimo pred podobnim izzivom. Pluralizacija medijskega ustvarjanja in personalizacija medijske porabe ogrožata vzdržnost skupnosti, imenovane polis, politične skupnosti, v kateri in o kateri lahko komuniciramo, ker nam je skupna in si jo delimo (lat. communis → communicatio). Ključni pojmi: politologija, komunikologija, strateško komuniciranje, demokracija, demagogija, hiperdemokracija, hipermediatizacija
{"title":"NA ZAČETKU IN KONCU DEMOKRACIJE JE (BILA) BESEDA: O POLITOLOGIJI IN KOMUNIKOLOGIJI","authors":"Dejan Verčič","doi":"10.51936/tip.59.posebnastevilka1.378-385","DOIUrl":"https://doi.org/10.51936/tip.59.posebnastevilka1.378-385","url":null,"abstract":"Povzetek. Aristotel je ob Politiki napisal Retoriko, da\u0000bi pomagal rešiti atensko demokracijo pred demagogijo. Podobno je dva tisoč let kasneje Harold Lasswell\u0000ob politični znanosti (politologiji), ki odgovarja na\u0000vprašanja, »kdo dobi kaj, kdaj in kako«, postavil komunikacijsko znanost (komunikologijo), ki odgovarja na\u0000vprašanja, »kdo pravi kaj, po katerem kanalu, komu in\u0000s kakšnim učinkom«, v ponovno obrambo demokracije\u0000pred demagogijo. Danes stojimo pred podobnim izzivom. Pluralizacija medijskega ustvarjanja in personalizacija medijske porabe ogrožata vzdržnost skupnosti,\u0000imenovane polis, politične skupnosti, v kateri in o kateri\u0000lahko komuniciramo, ker nam je skupna in si jo delimo\u0000(lat. communis → communicatio).\u0000Ključni pojmi: politologija, komunikologija, strateško\u0000komuniciranje, demokracija, demagogija, hiperdemokracija, hipermediatizacija","PeriodicalId":44389,"journal":{"name":"TEORIJA IN PRAKSA","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.4,"publicationDate":"2022-06-10","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"43506837","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2022-06-10DOI: 10.51936/tip.59.posebnastevilka1.266-280
Marko Hočevar
Povzetek. Namen članka je pokazati strukturno pogojenost obstoja sodobne politične znanosti kot posebne znanosti o politiki z vzponom kapitalističnega produkcijskega načina. Specifičnost kapitalizma je namreč ločitev politične oblasti in ekonomskega izkoriščanja, kar tudi prvič odpre prostor za oblikovanje posebne javne/ politične in zasebne sfere. Ravno ta ločitev politike od ekonomije vzpostavi razmere za oblikovanje ločene politične znanosti, ki se ukvarja predvsem s politično/ javno sfero ali s posredovanjem interesov in vpliva iz zasebne sfere na raven politike. Sodobna politična znanost, ki je ločena od drugih znanosti in ki se ukvarja s politiko, ki je ločena od drugih sfer življenja, je postala možna le v kapitalistični družbi, ko se je trg vzpostavil kot ključni regulacijski mehanizem družbe. Ključni pojmi: politika, politična znanost, razredna družba, kapitalizem
{"title":"SODOBNA POLITIČNA ZNANOST V STRUKTURNIH\u0000POGOJIH KAPITALISTIČNEGA PRODUKCIJSKEGA\u0000NAČINA","authors":"Marko Hočevar","doi":"10.51936/tip.59.posebnastevilka1.266-280","DOIUrl":"https://doi.org/10.51936/tip.59.posebnastevilka1.266-280","url":null,"abstract":"Povzetek. Namen članka je pokazati strukturno pogojenost obstoja sodobne politične znanosti kot posebne\u0000znanosti o politiki z vzponom kapitalističnega produkcijskega načina. Specifičnost kapitalizma je namreč ločitev politične oblasti in ekonomskega izkoriščanja, kar\u0000tudi prvič odpre prostor za oblikovanje posebne javne/\u0000politične in zasebne sfere. Ravno ta ločitev politike od\u0000ekonomije vzpostavi razmere za oblikovanje ločene\u0000politične znanosti, ki se ukvarja predvsem s politično/\u0000javno sfero ali s posredovanjem interesov in vpliva iz\u0000zasebne sfere na raven politike. Sodobna politična znanost, ki je ločena od drugih znanosti in ki se ukvarja s\u0000politiko, ki je ločena od drugih sfer življenja, je postala\u0000možna le v kapitalistični družbi, ko se je trg vzpostavil\u0000kot ključni regulacijski mehanizem družbe.\u0000Ključni pojmi: politika, politična znanost, razredna\u0000družba, kapitalizem","PeriodicalId":44389,"journal":{"name":"TEORIJA IN PRAKSA","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.4,"publicationDate":"2022-06-10","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"48318582","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2022-06-10DOI: 10.51936/tip.59.posebnastevilka1.257-265
Drago Zajc
Povzetek. Vloga posameznih družboslovnih disciplin se v sodobnih družbah spreminja v odvisnosti od vrste okoliščin in dogodkov, pa tudi od njihove sposobnosti razvoja in odzivanja na zunanje izzive. Slovenska politologija je od svojih začetkov v začetku 60. let preteklega stoletja šla skozi več obdobij razvoja in zlasti po osamosvojitvi Slovenije doživela izjemen institucionalni in profesionalni razvoj, pri tem pa utrjevala svojo identiteto. Zadnje (četrto) obdobje je obdobje kriz, ki se je l. 2008 začelo z gospodarsko krizo in nadaljevalo z migrantsko ter zdravstveno krizo, zadnja varnostna kriza, ki traja, pa je spodkopala sistem varnosti v Evropi. Politologija je zlasti v zadnjem času na različne načine skušala pozitivno prispevati k analizi teh kriznih pojavov in opozarjala na (ne)ustreznost strategij in ukrepov za omejevanje njihovih učinkov ter odpravljanje posledic. Pri tem pa lahko ugotavljamo tudi njeno premajhno odzivnost in nezadostno definiranost njenih dolgoročnih ciljev, pri čemer bi se morala bolj zavedati tudi svojih potencialnih funkcij in se več ukvarjati z vprašanjem, kako ustvarjati znanje za politiko. Ključni pojmi: politologija, identiteta, profesionalni razvoj, faze razvoja, definiranost ciljev
{"title":"POLITOLOGIJA V OBDOBJU ZADNJIH KRIZ","authors":"Drago Zajc","doi":"10.51936/tip.59.posebnastevilka1.257-265","DOIUrl":"https://doi.org/10.51936/tip.59.posebnastevilka1.257-265","url":null,"abstract":"Povzetek. Vloga posameznih družboslovnih disciplin\u0000se v sodobnih družbah spreminja v odvisnosti od vrste\u0000okoliščin in dogodkov, pa tudi od njihove sposobnosti\u0000razvoja in odzivanja na zunanje izzive. Slovenska politologija je od svojih začetkov v začetku 60. let preteklega\u0000stoletja šla skozi več obdobij razvoja in zlasti po osamosvojitvi Slovenije doživela izjemen institucionalni in\u0000profesionalni razvoj, pri tem pa utrjevala svojo identiteto. Zadnje (četrto) obdobje je obdobje kriz, ki se je l. 2008\u0000začelo z gospodarsko krizo in nadaljevalo z migrantsko\u0000ter zdravstveno krizo, zadnja varnostna kriza, ki traja,\u0000pa je spodkopala sistem varnosti v Evropi. Politologija je\u0000zlasti v zadnjem času na različne načine skušala pozitivno prispevati k analizi teh kriznih pojavov in opozarjala na (ne)ustreznost strategij in ukrepov za omejevanje njihovih učinkov ter odpravljanje posledic. Pri tem\u0000pa lahko ugotavljamo tudi njeno premajhno odzivnost\u0000in nezadostno definiranost njenih dolgoročnih ciljev,\u0000pri čemer bi se morala bolj zavedati tudi svojih potencialnih funkcij in se več ukvarjati z vprašanjem, kako\u0000ustvarjati znanje za politiko.\u0000Ključni pojmi: politologija, identiteta, profesionalni\u0000razvoj, faze razvoja, definiranost ciljev","PeriodicalId":44389,"journal":{"name":"TEORIJA IN PRAKSA","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.4,"publicationDate":"2022-06-10","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"47650270","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2022-06-10DOI: 10.51936/tip.59.posebnastevilka1.195-221
Igor Lukšič
Povzetek. Politologija je v svetu postala močna etablirana znanstvena disciplina šele v dvajsetem stoletju kot refleksija in opora procesom demokratizacije in dekolonizacije. Z utrjevanjem projekta izgradnje slovenske države v okviru projekta jugoslovanskega socialističnega samoupravljanja in poglabljanja nestrankarske demokracije pa se je oblikovala tudi prva institucija za politične vede v Sloveniji – Visoka šola za politične vede. Tedaj je politologija vključevala družbene vede v celoti, tj. sociologijo, zgodovino, filozofijo, psihologijo, ekonomijo, pravo. Politične vede so postopno postale ožji pojem od družboslovja, politologija pa ena od družboslovnih disciplin. To kaže tudi poimenovanje fakultete: od Visoke šole za politične vede k Fakulteti za družbene vede. Hkrati je stekel še proces diferenciacije v okviru politologije, tako da se kot samostojno področje v slovenskih razmerah razvijejo mednarodni odnosi, obramboslovje, analiza politik ter javna uprava in politična teorija. Ta štiri področja so oblikovala tudi posebne študijske programe na dodiplomski, magistrski in doktorski ravni. Tako so organizirani tudi raziskovalni centri na področju politologije. Ključni pojmi: politologija, Adolf Bibič, demokratizacija, Hegel, humanizem
{"title":"POLITOLOGIJA V REPUBLIKI SLOVENIJI:\u000060 LET INSTITUCIONALIZACIJE","authors":"Igor Lukšič","doi":"10.51936/tip.59.posebnastevilka1.195-221","DOIUrl":"https://doi.org/10.51936/tip.59.posebnastevilka1.195-221","url":null,"abstract":"Povzetek. Politologija je v svetu postala močna etablirana znanstvena disciplina šele v dvajsetem stoletju kot\u0000refleksija in opora procesom demokratizacije in dekolonizacije. Z utrjevanjem projekta izgradnje slovenske\u0000države v okviru projekta jugoslovanskega socialističnega samoupravljanja in poglabljanja nestrankarske\u0000demokracije pa se je oblikovala tudi prva institucija za\u0000politične vede v Sloveniji – Visoka šola za politične vede.\u0000Tedaj je politologija vključevala družbene vede v celoti, tj. sociologijo, zgodovino, filozofijo, psihologijo, ekonomijo, pravo. Politične vede so postopno postale ožji\u0000pojem od družboslovja, politologija pa ena od družboslovnih disciplin. To kaže tudi poimenovanje fakultete:\u0000od Visoke šole za politične vede k Fakulteti za družbene\u0000vede. Hkrati je stekel še proces diferenciacije v okviru\u0000politologije, tako da se kot samostojno področje v slovenskih razmerah razvijejo mednarodni odnosi, obramboslovje, analiza politik ter javna uprava in politična\u0000teorija. Ta štiri področja so oblikovala tudi posebne študijske programe na dodiplomski, magistrski in doktorski ravni. Tako so organizirani tudi raziskovalni centri\u0000na področju politologije.\u0000Ključni pojmi: politologija, Adolf Bibič, demokratizacija, Hegel, humanizem","PeriodicalId":44389,"journal":{"name":"TEORIJA IN PRAKSA","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.4,"publicationDate":"2022-06-10","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"43091747","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
Pub Date : 2022-06-10DOI: 10.51936/tip.59.posebnastevilka1.352-364
Albin Igličar
Povzetek. Sečišče med politiko in pravom, in zato tudi med politologijo in pravoznanstvom, je na področju delovanja države. Državna oblast zagotavlja pravu obvezno moč in učinkovitost. Pravo zamejuje politične procese in institucionalizira človekove pravice. Vpliv političnih interesov se izraža prek zakonodajne politike, pravno racionaliziranje politike pa v delovanju pravne države. Ključni pojmi: politika, pravo, politologija, pravoznanstvo, zakonodajna politika, pravna država
{"title":"SEČIŠČE POLITIKE IN PRAVA, POLITOLOGIJE IN PRAVOZNANSTVA","authors":"Albin Igličar","doi":"10.51936/tip.59.posebnastevilka1.352-364","DOIUrl":"https://doi.org/10.51936/tip.59.posebnastevilka1.352-364","url":null,"abstract":"Povzetek. Sečišče med politiko in pravom, in zato tudi\u0000med politologijo in pravoznanstvom, je na področju\u0000delovanja države. Državna oblast zagotavlja pravu\u0000obvezno moč in učinkovitost. Pravo zamejuje politične\u0000procese in institucionalizira človekove pravice. Vpliv\u0000političnih interesov se izraža prek zakonodajne politike, pravno racionaliziranje politike pa v delovanju\u0000pravne države.\u0000Ključni pojmi: politika, pravo, politologija, pravoznanstvo, zakonodajna politika, pravna država","PeriodicalId":44389,"journal":{"name":"TEORIJA IN PRAKSA","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.4,"publicationDate":"2022-06-10","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"48568398","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}
京公网安备 11010802042870号
京ICP备2023020795号-1
扫码关注我们
求助内容：
应助结果提醒方式：